VDSS Sodba Psp 14/2026

• Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 8. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 3. 2024. Tožnico je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 29. 1. 2024 dalje. O izplačevanju in odmeri invalidske pokojnine bo odločil toženec v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Sodišče je tožencu naložilo, da za tožnico povrne stroške postopka v znesku 1.278,97 EUR na račun Delovnega sodišča v Kopru, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je laično pritožbo vložila tožnica. Ne strinja se z diagnozo, kot je bila ugotovljena že leta 2010. Posledično tudi ni ustrezno izvedensko mnenje sodne izvedenke. V nadaljevanju opisuje izobraževanje in pa dosedanje zaposlitve. Zoper toženca je bila vložena tožba zaradi napačno podanih omejitev v zvezi z delom ter predvsem zaradi napačno postavljene diagnoze in pa krivic, ki so se ji zgodile. Uveljavlja ugotovitev, da se postavljena diagnoza "shizofrenija" nadomesti z diagnozo "posttravmatski stresni sindrom" in priznanje odškodnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)² je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 12. 8. 2024, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 15. 3. 2024. Z navedeno odločbo je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do dela na drugem delu z omejitvami: brez nočnega dela, brez dela v dežurstvih in/ali stalni pripravljenosti, brez dela s strankami, kjer bo sama prilagodila ritem in tempo dela, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno 20 ur tedensko od 29. 1. 2024 dalje. Nadalje je bilo odločeno, da kontrolni pregled ni potreben ter da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo. Tožnica se je dolžna najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe prijaviti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

6. Tožnica je zoper dokončno odločbo vložila tožbo, ker se ni strinjala z določenimi razbremenitvami pri delu in s časovno razbremenitvijo.

7. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B.. Za navedeno komisijo sta izvedensko mnenje podala specialist MDPŠ in specialistka psihiatrinja. Mnenje je bilo podano na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu tožnice, opravljen pa je bil tudi osebni pregled tožnice. Iz mnenja izhaja, da je pri tožnici od 29. 1. 2024 dalje zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožna za organizirano pridobitno delo. Vzrok nastanka I. kategorije invalidnosti je bolezen.

8. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)³ v prvi alineji drugega odstavka 63. člena določa, da je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

9. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločitev utemeljeno oprlo na strokovno prepričljivo izvedensko mnenje, ki je podrobno povzeto že v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Izvedenca ugotavljata, da je pri tožnici zaradi psihičnih težav prišlo do izgube delovne zmožnosti. Sodišče mora o vprašanjih s področja medicinske stroke vključiti izvedence, saj za ta vprašanja samo ni kvalificirano. Sodni izvedenec zagotovi sodniku znanja, ki jih ta nima. S pridobitvijo izvedenskega mnenja je sodišče ugotovilo odločilna dejstva bistvena za odločitev v tej zadevi.

10. Kot izhaja iz pritožbenih navedb se tožnica ne strinja z ugotovljeno diagnozo. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da gre za strokovno vprašanje, na katerega lahko poda odgovor le specialist s področja medicine. Sodišče je zato tudi postavilo izvedenski organ, ki je podrobno pojasnil, kakšne zdravstvene težave so pri tožnici podane in kako te težave vplivajo na njeno delovno zmožnost. Sama diagnoza v tem primeru ni odločilna in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

11. ZPIZ-2 v prvem odstavku 41. člena določa, da pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je navedeni pogoj izpolnjen. Dodatni pogoj, ki mora biti izpolnjen pa je, da je zavarovanec pri katerem je invalidnost posledica bolezni, ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj 1/3 obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta) šteto delovna leta kot polna leta (druga alineja 42. člena ZPIZ-2). Sodišče je upoštevalo pojasnilo toženca, da je tožnica dopolnila 5 let in 6 dni in da izpolnjuje pogoj gostote dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

12. Ker so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je sodišče prve stopnje utemeljeno poseglo v izpodbijano odločbo toženca in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 29. 1. 2024 dalje. O izplačevanju in odmeri invalidske pokojnine bo odločil toženec v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

13. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da morebitno kasnejše izboljšanje tožničinega zdravstvenega stanja (po datumu dokončnosti izpodbijane odločbe) je lahko predmet novega postopka pri tožencu, za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

14. V zvezi s pritožbenimi navedbami iz katerih izhaja, da tožnica uveljavlja odškodnino, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje dokončna odločba toženca z dne 12. 8. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 15. 3. 2024, ne pa ugotavljanje odškodninske odgovornosti in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 2/2004.
³ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.