VSMB Sklep PRp 46/2026

• Pritožbi se ugodi. Sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo plačilni nalog prekrškovnega organa Policijske postaje ***, ki je bil storilcu izdan za prekršek po petem odstavku 41. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), ker je imel v vozilu komplet prve pomoči s pretečenim rokom uporabe.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje storilec, in sicer zaradi kršitve materialnih določb zakona oziroma predpisa, ki določa prekršek. Pritožba navaja, da prvi odstavek 45. člena Pravilnika o delih in opremi vozil določa, da morajo imeti zahtevani sterilni materiali v kompletu za prvo pomoč nepoškodovano zaprto embalažo in veljaven rok uporabe. Pravilnik pa ne določa, da mora imeti komplet za prvo pomoč kot zaključena celota določen ali veljaven rok uporabe, tega ne določa niti priloga 4 Pravilnika, ki ureja vsebino kompleta. Materialni predpis po stališču pritožbe torej ne vsebuje obveznosti, na kateri temelji izpodbijana sodba. Stališče sodišča prve stopnje, da je rok uporabe lahko določen le za celoten komplet in ne za posamezne sestavne dele, po stališču pritožbe nima podlage v besedilu predpisa in pomeni nedopustno razširitev zakonske norme v škodo storilca. Če zakonodajalec roka uporabe kompleta kot celote ni določil, te obveznosti ni mogoče uvesti s sodno razlago. Ker materialni predpis ne določa veljavnega roka uporabe kompleta za prvo pomoč kot celote, storilcu ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s predpisom. Posledično je napačna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilec ravnal z direktnim naklepom. Ker je sodišče prve stopnje z razširitveno razlago materialnega predpisa kršilo materialne določbe predpisa, ki določa prekršek, in posledično napačno ugotovilo obstoj prekrška ter krivdo storilca, pritožba predlaga, da Višje sodišče v Mariboru pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožbi se ugodi.

4. Pritožba po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno navaja, da stališče sodišča prve stopnje, da je rok uporabe lahko določen le za celoten komplet in ne za posamezne sestavne dele, nima podlage v besedilu predpisa oziroma v prekrškovni normi. Kot izhaja iz točke 6 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje svoje prepričanje, da je rok uporabe lahko določen le celotnemu kompletu za prvo pomoč in ne posameznim delom, oprlo na stališče, da vse sestavine skupaj predstavljajo neko zaključeno celoto, ki se lahko uporablja za prvo pomoč, ter da glede na različne posamezne sestavine niti ni možno ugotavljati datuma uporabe za vsak posamezen sestavni del. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča ne drži niti z vidika relevantnih predpisov kot tudi ne s praktičnega vidika.

5. Po določbi petega odstavka 41. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1) se z globo 100 evrov kaznuje za prekršek voznik, ki v nasprotju s prvim odstavkom tega člena v cestnem prometu uporablja vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede delov in opreme. Po določbi prvega odstavka tega člena mora biti vozilo v cestnem prometu tehnično brezhibno, kar med drugim pomeni, da mora imeti brezhibno delujoče predpisane dele in opremo (2. točka prvega odstavka 41. člena ZMV-1). Po določbi prvega odstavka 46. člena ZMV-1 obvezne dele in opremo vozil v cestnem prometu predpiše minister, pristojen za promet, kar je realizirano s Pravilnikom o delih in opremi vozil (dalje Pravilnik). Med obvezno opremo vozil po določbah 4. in 5. točke prvega odstavka 39. člena Pravilnika sodi tudi komplet prve pomoči (za motoriste in za avtomobiliste). Znaki prekrška, ki se očita storilcu, torej zajemajo vožnjo z vozilom brez ustreznega kompleta prve pomoči.

6. Minimalna vsebina kompleta za prvo pomoč je skladno s 40. členom Pravilnika določena v prilogi 4 Pravilnika, prvi odstavek 45. člena Pravilnika pa določa pravila glede vzdrževanja kompletov za prvo pomoč: komplet za prvo pomoč mora biti higiensko vzdrževan, zahtevani sterilni materiali pa morajo biti v nepoškodovani zaprti embalaži in z veljavnim rokom uporabe ter nazivom in ostalimi podatki v slovenskem jeziku. Z izjemo pravila, vezanega na sterilne materiale (kateri so ti materiali, je razvidno iz priloge 4 Pravilnika), Pravilnik nima drugih določb, ki bi se nanašale na rok uporabe kompleta prve pomoči. Tudi v 41. členu, v katerem so določena pravila glede embalaže kompletov za prvo pomoč, Pravilnik ne predpisuje, da bi moral biti na embalaži označen rok uporabe kompleta prve pomoči. Niti zakon, niti Pravilnik torej ne zahtevata, da mora biti na embalaži določen rok uporabe kompleta prve pomoči, kar pomeni, da stališče sodišča prve stopnje, da je rok uporabe lahko določen le celotnemu kompletu za prvo pomoč, nima osnove v veljavnih predpisih. Tudi stališče, da vse sestavine kompleta prve pomoči predstavljajo zaključeno celoto in da glede na različne posamezne sestavine niti ni možno ugotavljati datuma uporabe za vsak posamezni sestavni del, je pravno napačno. Kot jasno izhaja iz drugega odstavka 44. člena Pravilnika, je treba vsak porabljen ali manjkajoči del v kompletu prve pomoči takoj nadomestiti. To je logično, saj komplet prve pomoči v vozilu ni namenjen sami sebi, ampak uporabi vedno, ko je to potrebno. Zavzeto stališče sodišča prve stopnje bi pomenilo, da je komplet prve pomoči po vsaki (u)porabi vsaj ene sestavine potrebno v celoti zavreči in nadomestiti z novim (četudi bi bil rok na embalaži še veljaven), kar je v nasprotju tako z določbami kot tudi namenom¹ Pravilnika.

7. Z vidika zakonskih znakov prekrška po petem odstavku 41. člena ZMV-1 je torej bistveno, da so v predpisani embalaži kompleta prve pomoči v vsakem trenutku vsi predpisani sestavni deli ter da je komplet higiensko vzdrževan (se pravi čist) in da so vsi zahtevani sterilni materiali (po trenutno veljavni prilogi 4 Pravilnika so to štirje prvi povoji, dve aluplasti za opekline, in 16 kompres) v nepoškodovani zaprti embalaži in z veljavnim rokom uporabe. Ta mora biti naveden na vsakem izdelku posebej; ni pa ovir, da proizvajalec tudi na embalaži navede, do katerega datuma so uporabni materiali v kompletu, kar proizvajalci običajno tudi storijo.

8. Datum uporabe oziroma rok veljavnosti, ki ga na embalažo kompleta prve pomoči vnese (ali pa tudi ne) proizvajalec, z vidika zakonskih znakov prekrška torej ni bistven. Četudi je rok oziroma datum uporabe na embalaži kompleta še veljaven, dejansko pa so v njem sterilni materiali s potečenim rokom uporabe, so znaki prekrška izpolnjeni. Hkrati pa znaki prekrška v primeru, ko imajo vse sestavine kompleta prve pomoči veljaven rok uporabe, niso izpolnjeni, četudi je potekel rok uporabe, označen na embalaži kompleta. Je pa datum uporabnosti, naveden na embalaži kompleta prve pomoči, lahko upoštevna (tudi odločilna) okoliščina dejanskega stanja, dokler je embalaža kompleta prve pomoči originalno zaprta na način, da je jasno, da iz kompleta ni moglo biti ničesar odvzeto, dodano ali zamenjano (ker je npr. še vedno ovit v zaščitno plastično folijo). Kot pojasnjeno zgoraj, rok uporabe, označen na embalaži kompleta prve pomoči, v osnovi sporoča, kakšen rok uporabnosti imajo (sterilni, pa tudi drugi) materiali v tem kompletu. V primeru originalno zaprte embalaže kompleta prve pomoči prekrškovnemu organu ob kontroli torej ni potrebno odpirati tega kompleta in preverjati datuma uporabnosti posameznih sterilnih materialov, saj je ta razviden iz podatka na embalaži; v primeru, ko embalaža ni več originalno zaprta, pa potek roka uporabnosti, določenega na embalaži, ni več zanesljiv dokaz, da je potekel tudi rok uporabnosti sestavinam kompleta prve pomoči, saj se lahko te sestavine zamenjajo, zato je ob kontroli potreben tudi vpogled v komplet prve pomoči.

9. Ker je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi presojano z vidika napačnih materialnopravnih izhodišč, je pritožbeno sodišče na podlagi osmega odstavka 163. člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj samo glede na omejitve iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ne more ugotavljati in presojati odločilnih okoliščin dejanskega stanja. V postopku ponovljenega sojenja bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj predstavljenih materialnopravnih izhodišč po potrebi dodatno ugotovilo, v vsakem primeru pa ponovno presodilo odločilne okoliščine dejanskega stanja in v tej zvezi storilčevo odgovornost za očitani mu prekršek.

10. Ker je storilec s pritožbo uspel, se sodna taksa za pritožbeni postopek ne določi.

-------------------------------
¹ Gl. tudi odgovor Ministrstva za infrastrukturo na pisno poslansko pobudo poslanca Jožefa Horvata v zvezi z omejeno veljavnostjo kompleta za prvo pomoč št. 3718-3/2025-82-02121865 z dne 6. 2. 2025, dostopen na spletnih straneh Državnega zbora RS (https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/981302039619e78fae7e184cb60c01549505bc5618035000c885e18e79154cce).