VSMB Sklep III Cp 517/2026

• Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotno udeleženko zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor, Oddelka za psihiatrijo, brez privolitve v nujnem primeru, za čas treh mesecev od dneva izdaje sklepa, to je do 14. 8. 2026.

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotna udeleženka smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v novo odločanje. Navaja, da so zaključki sodišča prve stopnje, da ne funkcionira normalno napačni. Izpodbija ugotovitve, da je begosumna, da halucinira, ter da se zapira vase. Trudi se imeti dobre odnose z mamo in drugimi, prav tako zmore šolo, ne zavrača hrane ter ne opušča osebne higiene. Prepričana je, da "funkcionira dobro ter da je izrečen ukrep, pretiran."

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju - ZNP-1)¹ v zvezi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotno udeleženko zadrži na psihiatričnem zdravljenju pri predlagateljici na oddelku pod posebnim nadzorom, ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena v zvezi s prvim odstavkom 48. člena ZDZdr.

6. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi izvedenca A. A., dr. med. spec. psih. (v nadaljevanju izvedenec), ki je svoje mnenje dal po pregledu medicinske dokumentacije in po pogovoru z nasprotno udeleženko ter zaslišanjem nasprotne udeleženke. Upoštevalo je tudi izjavo najbližje osebe, mame nasprotne udeleženke B. B. (uradni zaznamek z dne 14. 5. 2026).

7. Kadar gre za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, je potrebno po 52. členu ZDZdr ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr², ki se uporablja na podlagi 48. člena ZDZdr³ v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr⁴

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:

• nasprotna udeleženka je oseba z duševno motnjo s po izvedencu postavljeno diagnozo: F21.3 nediferencirana shizofrenija,

• bolezensko stanje nasprotne udeleženke je posledica njene duševne motnje, zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti, saj ni zmožna presoje in nima uvida v svojo bolezensko klinično sliko in potrebe po zdravljenju (je bolezensko nekritična),

• zaradi trenutnega stanja nasprotne udeleženke je zdravljenje v psihiatrični ustanovi na oddelku pod posebnim nadzorom zaenkrat edina alternativa, saj potrebuje štiriindvajseturni nadzor, modifikacijo in optimizacijo medikamentozne psihiatrične terapije, kar se lahko izvaja le na oddelku pod posebnim nadzorom,

• zaradi hude motene presoje realnosti, nasprotna udeleženka ni sposobna obvladati svojega ravnanja,

• pri nasprotni udeleženki trenutno ni možna druga, milejša oblika psihiatričnega zdravljenja, potrebna je trimesečna nadaljnja diagnostična obdelava na oddelku pod posebnim nadzorom, pričakovati je, da se bo nasprotna udeleženka v roku treh mesecev ustrezno umirila in ji bo optimizirana ustrezna psihiatrična medikamentozna terapija.

1. Navedene dejanske ugotovitve po oceni sodišča druge stopnje dajejo podlago za zaključek, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Nasprotna udeleženka ima duševno motnjo, zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti ter vzrokov ogrožanja (ogrožanja sebe in drugih) zaenkrat ni mogoče odvrniti z drugimi, milejšimi oblikami pomoči. Trenutno se pri njej izvaja nadzor z modifikacijo ter optimizacijo medikamentozne psihiatrične terapije, pri čemer je za stabilizacijo njenega zdravstvenega stanja potreben čas treh mesecev.

2. Pritožbeni ugovori, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, niso utemeljeni. Dokazni postopek, z izvedencem in tudi z zaslišanjem nasprotne udeleženke, je pokazal, da nasprotna udeleženka huje ogroža svoje lastno zdravje. Je funkcionalno opešana, po odpustu iz psihiatričnega zdravljenja ni bila sposobna nadaljevati šolanja, zavračala je hrano, opuščala je tudi osebno higieno. V domačem okolju pogosto nepojasnjeno kriči, joče in pri njej najverjetneje obstajajo prisluhi osebe, ki jo doživlja kot glas boga, tako da ni izključiti, da bi pod vplivom teh prisluhov zoper sebe ali druge storila agresivno dejanje. Zavrača tudi zdravila, s čimer tvega trajne poškodbe možganovine, tako da bi lahko postala zaradi psihičnih primanjkljajev invalidna in v celoti odvisna od pomoči drugih. Potrebuje zdravljenje na psihiatričnem oddelku pod posebnim nadzorom. V okolju brez zunanje prisile bi zdravljenje v nekaj dnevih prekinila in bi se njena duševna motnja lahko še bolj poglobila in poslabšala. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje o ogrožanju zdravja nasprotne udeleženke, ki je posledica pri njej obstoječe duševne motnje in nujnosti izrečenega ukrepa.

3. Ustava Republike Slovenije sicer daje državljanom RS pravico do odklonitve zdravljenja, vendar je v obravnavanem primeru ob ugotovitvi, da so kumulativno izpolnjene vse predpostavke iz 39. člena ZDZdr, izrek navedenega ukrepa potreben in primeren ter ni moč upoštevati volje osebe, torej nasprotne udeleženke, ki zdravljenje odklanja.

4. Izrečen ukrep je tudi sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, tudi dolžina izrečenega ukrepa (treh mesecev) je skladna z določbo prvega odstavka 48. člena ZDZdr.

5. V posledici obrazloženega, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 336. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 16/2019 z veljavnostjo od 15. 4. 2019.
² Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje življenje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim;če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje inče navedenih vzrokov in ogrožanja iz 1. in 2. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
³ Če sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.
⁴ Pri izdaji sklepov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena ZDZdr.