VSRS Sodba IV Ips 4/2026

• Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani plačilni nalog se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

1. Prekrškovni organ Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je storilki A. A., s. p., izdal plačilni nalog št. DT 71010-6183/2025-2 (10-610-12) z dne 16. 6. 2025, zaradi prekrška po 2. točki prvega odstavka 141. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), s katerim ji je bila izrečena globa v višini 3.000,00 EUR.

2. Zoper pravnomočni plačilni nalog vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante zaradi kršitve drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z drugim odstavkom 57. člena in drugo alinejo 62. člena ZP-1, zaradi kršitev ustavnih pravic iz 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Trdi, da storilki prekrška ni bila dana možnost izjave o prekršku, niti ni bila seznanjena z dejanskimi in pravnimi okoliščinami prekrška ali poučena o njenih pravicah. Nadalje navaja, da izpodbijani plačilni nalog ne vsebuje niti kratkega dejanskega opisa prekrška niti ni v njem povzeta izjava storilke. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena v odgovor storilki, ki se o njej ni izjavila.

B.

• Opis prekrška

1. Storilka v obravnavani zadevi je bila z izpodbijanim pravnomočnim plačilnim nalogom spoznana za odgovorno storitve prekrška po 2. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1, ker kot zavezanka za davek na dodano vrednost pristojnemu davčnemu organu ni predložila obračuna DDV za mesec april 2025 v zakonsko predpisanem roku, ki se je iztekel dne 30. 5. 2025.

   Relevantna procesna dejstva

2. Za odločanje v obravnavani zadevi so uvodoma relevantna naslednja procesna dejstva:

   (i) v izpodbijanem plačilnem nalogu je navedeno, da je bil ta s strani FURS izdan na podlagi 57. člena ZP-1, pri čemer ni konkretno navedeno, na podlagi katerega odstavka tega člena je bil plačilni nalog izdan;

   (ii) iz podatkov spisa na nobenem mestu ne izhaja, da je pooblaščena uradna oseba prekršek neposredno zaznala na kraju dogodka ali z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, kar je pogoj za izdajo plačilnega naloga na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1;

   (iii) glede na naravo prekrška in podatke prekrškovnega spisa je bil plačilni nalog s strani FURS izdan na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi na kraju storitve prekrška - tj. na podlagi drugega odstavka 57. člena ZP-1;

   (iv) storilka prekrška pred izdajo plačilnega naloga ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami prekrška ter z njenimi zakonsko in ustavno določenimi pravicami, prav tako ji ni bilo omogočeno izjaviti se o dejanskih in pravnih vidikih prekrška oziroma predlagati dokaze, pri čemer tudi plačilni nalog povzetka njene izjave ne vsebuje;

   (v) v izpodbijanem plačilnem nalogu je naveden zgoraj povzet (točka 4 obrazložitve te sodbe) opis prekrška;

   (vi) zahteva za sodno varstvo zoper izpodbijani plačilni nalog s strani storilke ni bila vložena.

   Izhodišča za presojo

3. Skladno z drugim odstavkom 57. člena ZP-1 se plačilni nalog izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen. Pred izdajo in vročitvijo takega plačilnega naloga mora kršitelju omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku po določbah 55. člena ZP-1, plačilni nalog pa mora vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku.

4. Na podlagi drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku (56. člen ZP-1) kršitelja obvesti o prekršku in pouči, (i) da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da pa tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo izjavil ali odgovarjal, pa ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje, (ii) da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.

5. Vrhovna državna tožilka pravilno izpostavlja ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da kljub temu, da ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1), morajo biti kršitelju tudi v tem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka (fair trail), pri čemer je sicer lahko raven zagotovljenih pravic v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. V prekrškovnem postopku morajo biti kršitelju zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med njimi zlasti pravica, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih zadeve (22. člen Ustave). Prekrškovni organ mora kršitelju zagotoviti možnost izjaviti se o prekršku. Pravica do izjave, ki temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva (34. člen Ustave), stranki postopka zagotavlja, da jo sodišče ali prekrškovni organ obravnava kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogoči učinkovito obrambo pravic ter s tem možnost, da aktivno vpliva na odločitev v zadevi. Tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je pravica stranke do seznanitve z dokaznim gradivom in do izjave eden bistvenih elementov poštenega postopka iz prvega odstavka 6. člena EKČP. Prekrškovni organ lahko storilca ustno obvesti o prekršku in o njegovih pravicah (drugi odstavek 55. člena ZP-1). Vendar ima storilec pravico, da se mu zagotovi možnost in primeren čas za pripravo obrambe (29. člen Ustave), zato mu mora prekrškovni organ omogočiti, da izjavo poda v roku petih dni (četrti odstavek 55. člena ZP-1), razen če jo sam želi podati takoj, kar mora biti označeno v izjavi.¹

   Presoja v konkretnem primeru

6. Glede na predstavljena izhodišča in okoliščine postopka je v konkretnem primeru najprej mogoče ugotoviti, da ne drži trditev vrhovne državne tožilke, da izpodbijani plačilni nalog opisa prekrška sploh ne vsebuje, saj je ta v plačilnem nalogu, kot povzeto zgoraj, naveden v povsem zadostnem obsegu. Nadalje pa ima vrhovna državna tožilka prav v delu zahteve, ko navaja, da je prekrškovni organ s tem, ko storilke prekrška pred izdajo plačilnega naloga (i) ni obvestil, katerega prekrška je obdolžena; (ii) ni poučil o njenih pravicah, ki izhajajo iz zakona (drugi odstavek 55. člena ZP-1) in 29. člena Ustave; (iii) ni omogočil izjave o dejanskih in pravnih vidikih prekrška ter predlaganja dokazov v njeno korist in (iv) v plačilnem nalogu ni navedel povzetka izjave storilke, prvič, kršil jasno zakonsko določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZP-1. In drugič, na takšen način - s popolnim onemogočanjem t. i. predhodne kontradiktornosti - je tudi izvotlil pravico do obrambe storilke in zagotovitev poštenega postopka kot celote,² ki ga zagotavljata 29. člen v zvezi z 22. členom Ustave ter 6. člen EKČP.³

C.

1. Po obrazloženem je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 155. člena v zvezi z drugim odstavkom 57. člena in drugim odstavkom 55. člena ZP-1 ter 29. členom Ustave, ki je vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost plačilnega naloga. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ugodilo, izpodbijani plačilni nalog v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moral prekrškovni organ pred izdajo plačilnega naloga pridobiti storilkino pisno izjavo po postopku iz četrtega odstavka 55. člena ZP-1, plačilni nalog pa bo moral poleg kratkega opisa prekrška vsebovati tudi kratek povzetek izjave storilke o prekršku.

-------------------------------
¹ Primeroma glej odločbe Vrhovnega sodišča IV Ips 101/2013 z dne 17. 9. 2013, IV Ips 106/2012 z dne 21. 5. 2013, IV Ips 73/2015 z dne 15. 12. 2015, IV Ips 51/2016 z dne 23. 2. 2017, IV Ips 37/2020 z dne 25. 3. 2021 in IV Ips 10/2022 z dne 15. 3. 2022; primerjaj tudi z odločbami ESČP, ki je sicer o pomenu pravice do izjave v hitrem postopku odločalo zlasti v primerih opustitve ustne obravnave v nadaljevanju postopka: Letonje proti Sloveniji (št. 10397/20) z dne 6. 7. 2023, Flisar proti Sloveniji (št. 3127/09) z dne 29. 9. 2011, Jusilla proti Finski (št. 73052/01) z dne 23. 11. 2006, Suhadolc proti Sloveniji (št. 57655/08) z dne 17. 5. 2011.
² Ker storilka prekrška zoper izpodbijani plačilni nalog ni vložila zahteve za sodno varstvo, ugotovljena kršitev tudi kasneje v postopku ni bila v odpravljena.
³ Vrhovno sodišče se je o podobni situaciji, ko je odločalo o kršitvi drugega odstavka 57. člena ZP-1, izreklo na primer v odločbi IV Ips 67/2017 z dne 16. 1. 2018.