VSRS Sklep II DoR 168/2026

Udeleženca sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki sta medsebojna razmerja do skupnih otrok predhodno že uredila s sodno poravnavo. Dogovorila sta se, da se deklici zaupata v vzgojo in varstvo mami, z očetom pa imata stike tri vikende na mesec - dvakrat od petka do nedelje, enkrat pa do ponedeljka. Približno leto kasneje sta vložila vsak svoj predlog za spremembo medsebojnih razmerij. V delu, relevantnem za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, je mati predlagala, da bi stiki potekali vsak drugi vikend, izmenično, v tednu, ko oče ne bi imel vikend stika, pa še enkrat med tednom v popoldanskem času. Oče, ki je prej opisanemu predlogu nasprotoval, je predlagal, da stiki še naprej potekajo kot doslej, a vsi od petka do ponedeljka zjutraj.

Sodišče prve stopnje je smiselno sledilo predlogu očeta, s čimer naj bi deklicama zagotovilo bolj ustaljen in umirjen ritem. Menilo je, da predlog matere ni utemeljen, ker se okoliščine, na podlagi katerih so bili stiki dogovorjeni, niso bistveno spremenile. Poudarilo je, da so stiki do sedaj potekali brez večjih težav. Čeprav je starejša hči postala prvošolka, obveznosti in aktivnosti sedaj še ni tako veliko, da bi slednje lahko vplivalo na kakovost preživetega časa z mamo. Predlog stika med tednom je označilo kot nesmiseln, saj bi imel oče zaradi oddaljenosti svojega prebivališča na voljo premalo časa (1,5 ure do 2 uri), potekati pa bi morali na javnem kraju.

Sodišče druge stopnje je pritožbi matere delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je določilo, da stiki z očetom sedaj potekajo izmenično vsak drugi vikend, od petka do nedelje, v tednu, ko oče nima stika pa še med tednom, popoldne, po dogovoru med udeležencema. Ocenilo je, da je prvostopenjsko sodišče premalo upoštevalo dejstvo, da je ena od hčera sedaj v šoli, druga pa bo prvošolka postala naslednje leto. Pojasnilo je, da se stiki urejajo dolgoročno, šolskih obveznosti in aktivnosti pa bo vse več, zato je pomembno, da imata dekleti z mamo na voljo dovolj kvalitetnega brezskrbnega časa, čemur je namenjen vikend. Ker sta se udeleženca o izvedbi stikov do sedaj uspešno usklajevala, jima je konkretno izvedbo stika med tednom prepustilo v dogovor.

Zoper takšno odločitev nasprotni udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

1Ali je drugostopenjsko sodišče z odločitvijo, kot izhaja iz vsebine sklepa o določitvi stikov, sledilo največji koristi mladoletnih otrok?

2Ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je izdalo sklep o stikih, ki je za nasprotnega udeleženca nemožen kvalitetne izpolnitve in je neizvršljiv?

3Ali je materialno pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso stališče drugostopenjskega sodišča glede stikov med otrokom in staršem, ki živi v oddaljenem kraju?

4Ali je pri odločanju o stikih dopustno zasledovati približno enak del prostega časa, ki ga otrok preživi z vsakim od staršev tudi v primeru, ko zaradi objektivnih okoliščin (krajevne oddaljenosti enega starša) tak stik ne omogoča izvajanja osnovnih elementov starševske skrbi in zato ni vsebinsko primerljiv z daljšimi, kontinuiranimi stiki?

5Ali pravni standard "največje koristi otroka" dopušča ureditev stikov, ki je formalno uravnotežena, vendar v konkretnih okoliščinah vodi do težko izvedljivih stikov?

6Ali mora sodišče pri določitvi stikov upoštevati dejansko izvedljivost in kvaliteto posamezne izvedbe stika kot odločilni kriterij ali lahko da prednost enakomerni časovni porazdelitvi stikov med staršema ne glede na njihovo kvalitetno izvedbo?

7Ali je dopustno določiti stik, ki je zaradi objektivnih okoliščin izvršljiv zgolj v omejenih in za otroka neustreznih okoljih (npr. javni prostori), in ga šteti kot enakovreden kontinuiranemu družinskemu z bivanju v okviru vikend stikov?

8Ali je odločitev sodišča, ki določa, da se stik izvede en dan v tednu po dogovoru med staršema, izvršljiva?

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).