VSRS Sklep II DoR 124/2026

• Predlog se zavrne.

1. Tožnik je s toženko sklenil pogodbo o dolgoročnem evro kreditu z valutno klavzulo v višini 296.000 CHF, z rokom vračila v 360-ih mesečnih obrokih. S tožbo je primarno zahteval ugotovitev ničnosti te pogodbe in sporazuma o ustanovitvi hipoteke, plačilo 66.297,94 EUR z njegove strani toženki ter uveljavljal izbrisno tožbo glede vknjižene hipoteke. Podredno je zahteval razvezo kreditne pogodbe in sporazuma o ustanovitvi hipoteke, plačilo 66.297,94 EUR z njegove strani toženki ter izstavitev zemljiškoknjižne listine za izbris hipoteke. Tožbo je nato 9. 11. 2022 v zvezi s primarnim zahtevkom delno umaknil glede plačila 66.297,94 EUR in izbrisne tožbe, ter v celoti glede podrednega zahtevka. Dodatno je od toženke zahteval plačilo 141.175,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2022 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je s sklepom in delno sodbo (I.) postopek ustavilo v delu, ki se je nanašal na plačilo 66.297,94 EUR, izbrisno tožbo glede hipoteke in podredni zahtevek, (II.) dovolilo spremembo tožbe, ter (III.) ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe in sporazuma o ustanovitvi hipoteke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank¹ zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

3. V zvezi s sodbo drugostopenjskega sodišča toženka predlaga dopustitev revizije glede sledečih vprašanj:

   "1.Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o zastaranju kondikcijskega zahtevka tožeče stranke kršili metodološki napotek iz 8. člena ZPP ter zagrešili bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabili materialno pravo ter neutemeljeno odstopili od sodne prakse Vrhovnega sodišča, s tem, da sta v okoliščinah konkretne zadeve šteli, da zastaralni rok ni mogel začeti teči pred vložitvijo tožbe 28. 5. 2018?

   2. Ali je obrazložitev sodišč prve in druge stopnje glede ugovora zastaranja tožene stranke in s tem povezana obrazložitev glede (ne)relevantnosti vseh s tem povezanih bistvenih navedb in dokazov pravdnih strank skladna z merili obrazloženosti sodnih odločb, kot izhaja iz 22. člena Ustave in 6. člena EKČP in ali sta sodišči pri odločanju posegli v pravico do izjave tožene stranke?

   3. Ali sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera kršili metodološki napotek iz 8. člena ZPP in posegli v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke iz 22. člena Ustave?

   4. Ali sta sodišči prve stopnje in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta pri presoji tožbenega zahtevka izhajali iz stališča, da je seznanitev kreditojemalcev s pravico do konverzije kredita iz CHF v EUR pravno nepomembna za presojo (ne)izpolnjenosti pojasnilne dolžnosti?".

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.c člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pritožba tožnika za postopek o predlogu za dopustitev revizije ni relevantna.