VSLJ Sodba II Cp 578/2025

• Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe z dne 14. 11. 2023, nato pa z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev denarne terjatve tožnika do toženca v znesku 15.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje ter na ugotovitev terjatve v višini 2.500 EUR (II. in III. točka izreka). Stroške postopka nosi tožnik (IV. točka izreka).

2. Tožnik, ki vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP,¹ pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo ustrezno spremeni (ugodi tožbenemu zahtevku), oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da podane trditve zadoščajo za presojo o obstoju nepremoženjske škode (ne gre za abstraktne trditve). Tožnik je podal konkretne trditve o tem, da ga je popačena in žaljiva podoba o njem prizadela in razjezila, in da je zanj kot poslovneža ugled zelo pomemben, zato je bil po objavah v negotovosti, ali bodo poslovne partnerje odvrnile od sodelovanja z njim. Zmotna je tudi dokazna presoja, da iz tožnikove izpovedi ne izhaja, da bi se njegov ugled zaradi spornih objav zmanjšal. Tožnik je izpovedal o prizadetosti ob dejstvu, da bodo njegova družina in prijatelji o njem brali neresnice. Sporne zapise je označil za "neumnosti", kar pa ne izkazuje neprizadetosti. Za dokaz prizadetosti ni relevantno, kako so druge osebe sprejele njegova pojasnila, dovolj je, da se je tožnik počutil neprijetno, ker je moral pojasnjevati žaljive zapise. Glede smeha ob zaslišanju je tožnik pojasnil, da gre za njegov obrambni mehanizem.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S tožbenimi zahtevki, s pravno podlago v 178. členu OZ² (zahtevek za objavo sodbe) in 179. členu OZ (odškodninski zahtevek), je tožnik zoper toženca uveljavljal sodno varstvo³ (ustavne) pravice do časti in dobrega imena v zvezi s štirimi spletnimi objavami (naslovljenimi: "A., B., C., D."), v katerih naj bi bilo veliko neresničnih in žaljivih zapisov - očitkov o zlorabi moči, neplačevanju davkov, obvladovanju medijskega prostora in nakupih televizij. V spornih objavah je tožnik omenjen kot (bahavi) srbski tajkun in medijski mogotec, - ki je (preko svoje družbe E.) želel prevzeti F. in tako vzpostaviti prevladujoči položaj tudi v medijskem prostoru v Sloveniji (kar mu bo omogočalo "lupljenje" Slovencev), - ki je že plačal kazen zaradi zlorabe prevladujočega položaja v BIH, - ki ima kopico podjetij v davčnih oazah, kar mu omogoča brezmejno bogatenje, in - ki se je zaradi svojega delovanja že znašel pod drobnogledom nizozemskih preiskovalcev.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tožnik ni ustrezno konkretiziral navedb o nastali škodi (navedbe o tem, "da je bil tožnik zaradi objav močno prizadet in užaljen, da mu objave povzročajo ogorčenje, gnus, odpor, jezo, občutek popolne nemoči, nelagodja, žalost, torej cel spekter negativnih čustev, ki so porušile njegovo psihično ravnovesje, močno pa je prizadet tudi njegov ugled", je štelo za abstraktne, nekonkretizirane pojme), pa tudi na podlagi presoje o nedokazanosti škode; tožnik ni dokazal, da je bilo zaradi spornih objav porušeno njegovo duševno ravnovesje do te mere, da bi bil upravičen do odškodnine. Pritožbeno sodišče ne soglaša s (prestrogim) stališčem sodišča prve stopnje o nesklepčnosti trditev o škodi, kar pa ob dejstvu, da so bile te trditve kljub oceni o neustrezno opisani škodi dokazno preizkušene, ni pravno odločilno. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da tožnik ni uspel dokazati pretrpljenih duševnih bolečin, ki bi jih bilo (glede na njihovo intenziteto in trajanje) mogoče opredeliti kot pravno priznano škodo.

7. Izhodišče dokazne presoje, s pravno podlago v 179. členu OZ, je, da vsaka prizadetost ne povzroči duševnih bolečin, ki utemeljujejo prisojo pravične denarne odškodnine. Ker je namen odškodnine v odškodovanju, v moralnem zadoščenju, mora biti ugotovljeno konkretno trpljenje oškodovanca. Denarna odškodnina se priznava le, kadar stopnja in trajanje duševnih bolečin opravičujeta, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje. Pri presoji, ali je tožnik trpel duševne bolečine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo oba (prepletajoča se) elementa osebnostne pravice - čast (zavest o lastni vrednosti) in dobro ime oziroma ugled (spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih). Drugačen pritožbeni pomislek ni utemeljen.

8. Pritožba izpostavlja dele tožnikove izpovedi in jih interpretira po svoje, zanemari pa vsebino izpovedi kot celote. Tožnik je res izpovedal,"da ga prijatelji gledajo skozi to steklo, da je nek zahrbtni tajkun, ki kopiči milijone, lupi Slovence in hoče obvladovati njihove svobodne medije", vendar je povedal tudi to, da upa, da ga prijatelji v Sloveniji dovolj dobro poznajo, da to ne vpliva na njihovo prijateljstvo. Iz tožnikove izpovedi torej ne izhaja, da je zaznal, da prijatelji (in družina) po spornih objavah nanj gledajo drugače kot prej. Že mogoče, da mu je bilo pred družino in prijatelji neprijetno, ker jim je moral pojasnjevati, da ni tajkun, ki kopiči bogastvo v davčnih oazah in ne plačuje davkov, vendar njegov ugled zaradi spornih objav ni bil okrnjen. Sodišče prve stopnje na podlagi neposredne zaznave ob zaslišanju v tožnikovi izpovedi ni prepoznalo prizadetosti (na zasebnem in/ali poslovnem področju), še manj trpljenja v obliki porušenega duševnega miru in notranjega dostojanstva, ki bi (v primeru ugotovitve obstoja ostalih predpostavk odškodninske obveznosti) utemeljeval izrek odškodninske sankcije. Neprepričljivo je tožnikovo pojasnilo, da smeh pri njem deluje kot obrambni mehanizem za zmanjšanje jeze zaradi žaljivih in neresničnih objav. V prepisu zvočnega posnetka tožnikove izpovedi je kar štiriindvajsetkrat zapis⁴, da se tožnik med izpovedjo smeji.⁵ Že pogostost odziva s smehom ob predočenju zapisov, ki naj bi posegli v tožnikovo zavest o lastni vrednosti, je v nasprotju s tezo o smehu kot načinu blaženja jeze in prizadetosti.

9. Glede na zavrnitev zahtevka na ugotovitev obstoja odškodninske terjatve, je posledično pravilna tudi odločitev o zahtevku, ki je nadomestil prvotni nedenarni zahtevek na objavo sodbe; z objavo sodbe (o zavrnitvi odškodninskega zahtevka) ne bi bil dosežen namen (zadoščenje), ki se doseže z odškodnino (178. člen OZ).

10. Če zgolj ena od predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda, vzročna zveza med protipravnostjo in škodo, krivda - 131. člen OZ) ni izpolnjena, odškodninska odgovornost ni podana. Na podlagi pravilne presoje, da škoda, kot nujen element odškodninskega delikta, ni izkazana, sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati ostalih elementov odškodninske obveznosti.

11. Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, da je pri presoji zatrjevane odškodninske odgovornosti pravilno uporabilo materialno pravo in da ni zagrešilo (uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Ker je v odločitvi o zavrnitvi pritožbe vsebovana tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (toženec pa pritožbenih stroškov ni imel), je stroškovni del izreka odpadel.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.
³ Med pravdnim postopkom je bil nad tožencem začet stečajni postopek. Skladno s pravili tega postopka se je prvotno vtoževana nedenarna terjatev (objava sodbe) pretvorila v denarno terjatev, glede tožnikovega predloga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka pa je veljalo, da vsebuje izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka oziroma o uveljavljanju samo še zahtevka za ugotovitev obstoja terjatve.
⁴ Glej zapisnik na list. št. 238 - 262 v spisu.
⁵ Primer tožnikovega odziva (glej prepis zvočnega posnetka na list. št. 245): na vprašanje, kaj bi želel povedati glede spornega zapisa, da je bahavi srbski tajkun, je tožnik odgovoril, da ni, in se ob tem smejal.