VSL sklep II Ip 2920/2014

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (1. točka izreka in odločitev o dolžnikovih stroških ugovornega postopka v 2. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor s 26. 11. 2013 zoper sklep o izvršbi z dne 12. 11. 2013 zavrnilo (1. točka izreka) ter sklenilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške ugovornega postopka (2. točka izreka).

2Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil. Predlaga njegovo razveljavitev in zavrnitev predloga za izvršbo, upniku pa naj se naloži dolžniku povrniti izvršilne stroške. Bistvo pritožbenega uveljavljanja je, da je terjatev upnika, ugotovljena z izvršilnim naslovom z dne 6. 6. 2012, nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave s sklepom z dne 10. 1. 2012.

3Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu s prvim odstavkom 160. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, če ni v drugem odstavku tega člena ali v pododdelku 4.3.3 tega zakona drugače določeno. Učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove pa ureja 215. člen ZFPPIPP.

6V konkretnem primeru se je ob odločanju o ugovoru kot ključno izpostavilo vprašanje časa nastanka upnikove terjatve in s tem v zvezi, ali potrjena prisilna poravnava (sklep z dne 31. 7. 2012, pravnomočen 16. 8. 2012) učinkuje na izvršilni naslov (sodba z dne 6. 6. 2012, pravnomočna 12. 6. 2013). Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo, da je terjatev, ki je nastala na podlagi naložitvene sodbe, lahko nastala šele ob izdaji sodne odločbe, kar je bilo po začetku postopka prisilne poravnave. To izhodišče pa je materialnopravno nepravilno.

7Terjatev je bila s sodbo, ki je izvršilni naslov v tej zadevi, pravnomočno naložena (in ugotovljena) v plačilo dolžniku, kar pa ne pomeni, da je tudi nastala šele z izdajo sodbe. Terjatev je nastala, ko je imel upnik pravico od dolžnika terjati njeno izpolnitev, torej ko je nastal pravni temelj zanjo. Če tega ob vložitvi tožbe ne bi bilo, v pravdi ne bi mogel uspeti. Terjatev je tudi zapadla pred koncem glavne obravnave (prim. prvi odstavek 311. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), kar izhaja že iz samega izreka sodbe, ki vsebuje naložitev dolžniku plačilo z zakonskih zamudnih obresti od 3. 2. 2009 dalje. Dolžnik je bil torej že takrat v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, predpostavka zamude pa je zapadlost obveznosti.

8Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo dejstev, pomembnih za presojo utemeljenosti dolžnikovega ugovora glede pravnega učinka potrjene prisilne poravnave na izvršilni naslov. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).