UPRS sodba III U 58/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je Območna geodetska uprava Koper zavrnila predlog tožeče stranke za izrek odločbe št. 90312-1366/2004-13 z dne 30. 12. 2004, ki jo je izdala Območna geodetska uprava Koper, za nično.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka podala predlog za izrek odločbe št. 90312-1366/2004-13 z dne 30. 12. 2004 za nično, iz razlogov 3., 4. in 6. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V nadaljevanju obrazložitve navaja, da je bilo zemljišče, ki v naravi predstavlja parcelo 1795/6, v predhodno veljavni katastrski občini A. del parcele *2564 v lasti B.B. (tožeča stranka) vendar ta podatek za izrek odločbe Območne geodetske uprave Koper z dne 30. 12. 2004, za nično ni odločilen, saj je bil postopek uveljavitve katastrske občine C., ki ga je vodilo Okrajno sodišče v Piranu, zaključen že leta 1994. Ugotavlja še, da se je z navedeno odločbo leta 2004, na zahtevo podjetja D. z dne 16. 11. 2004, delila parcela 1795/2 v parceli 1795/2 in 1795/6 v tedaj veljavni katastrski občini C. Iz vsega navedenega zaključuje, da niso podani pogoji iz 3., 4. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za izrek odločbe Območne geodetske uprave Koper št. 90312-1366/2004-13 z dne 30. 12. 2004, za nično.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 3352-152/2012-2-6421129 z dne 17. 1. 2013 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da nihče ni naročil ustanovitve parcele št. 1795/6 k.o. C., zato obstajajo razlogi za izrek ničnosti odločbe Območne geodetske uprave Koper z dne 30. 12. 2004, ki so navedeni v 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Geodet je namreč na zahtevo denacionalizacijskega zavezanca D. d.d., površini 18 m2 dodelil novo parc. št. 1795/6, torej brez zahteve stranke, kot to določa 128. člen ZUP. Zaradi povedanega predlaga, da se odločba Območne geodetske uprave Koper, št. 90312-1366/2004-13 od 30. 12. 2004 ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 3532-152/2012-2-6421129 z dne 17. 1. 2013 odpravita, in izreče 3. točka izreka odločbe Območne geodetske uprave Koper z dne 30. 12. 2004 za nično.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravne spise.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej ugotavlja, da tožeča stranka v tožbenem zahtevku sicer zahteva, da se odločbi Območne geodetske uprave Koper, št. 90312-1366/2004-3 od 30. 12. 2004 ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 3532-152/2012-2-6421129 od 17. 1. 2013, odpravita kot nezakoniti ter izreče 3. točka odločbe Geodetske uprave Koper z dne 30. 12. 2004, za nično. To bi sicer pomenilo, da s tožbo ne izpodbija odločbe s katero je bilo odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Ker pa iz vsebine in navedb v tožbi nesporno izhaja, da izpodbija odločbo Območne geodetske uprave Koper št. 02112-734/2012-3 z dne 21. 6. 2012, s katero je bil njen predlog za izrek ničnosti odločbe št. 90312-1366/2004-13 z dne 30. 12. 2004, ki jo je izdala Območna geodetska uprava Koper, zavrnjen, je sodišče odločalo o zakonitosti navedene odločbe, ki je postala z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 3532-152/2012-2-6421129 z dne 17. 1. 2013, dokončna.

Sicer pa je, po presoji sodišča, izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala tudi pravilne razloge za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

Pravna posledica najhujših kršitev pravil procesnega in materialnega prava je ničnost odločbe. Zaradi posledic, ki iz ničnosti izhajajo, so ničnostni razlogi v zakonu natančno določeni in omejeni. Zakon določa šest ničnostnih razlogov, eden od njih, ki ga v tožbi uveljavlja tudi tožeča stranka, je naveden v 4. točki prvega odstavka 279. člena, ki pa je lahko podan le v primeru, če gre za odločbo, ki se lahko izda le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi pozneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa nesporno izhaja, da je gospodarska družba D. d.d., 16. 11. 2004 vložila zahtevo za parcelacijo parc. št. 1795/2 (dokument št. 90312-1366/2004-1 z dne 16. 11. 2004). Na osnovi navedene zahteve pa je bila opravljena delitev parcele 1795/2 v parceli št. 1795/2 in 1795/6 v tedaj veljavni katastrski občini C. Odločba o delitvi, je skladno z določbo 224. člena ZUP, postala izvršljiva dne 20. 1. 2005 in bila v zemljiškem katastru tudi izvršena.

Ob upoštevanju vsega navedenega, tudi po presoji sodišča, ni izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, na podlagi katerega bi bilo mogoče odločbo Območne geodetske uprave Koper, št. 90312-1366/2004-13 z dne 30. 12. 2004, izreci za nično.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno, saj je bilo ugotovljeno, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, saj je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo.