UPRS sodba III U 345/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo po proučitvi prošnje tožeče stranke, listinskih dokazil in njene izjave ugotovljeno, da so v družini tožeče stranke, v smislu s 23. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 123. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), štirje člani in sicer tožeča stranka ter njeni trije sinovi A.A. (roj. 1988), B.B. (roj. 1989) in C.C. (roj. 1994), za katere so izkazana potrdila o šolanju. Pri ugotavljanju višine premoženja skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s smiselno uporabo 24. in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter 17. in 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUJPS) je bilo ugotovljeno, da je B.B. lastnik dveh motornih vozil, in sicer osebnega avtomobila znamke Audi A6, letnik 2004, z registrsko oznako ... in veljavno registracijo do 2. 9. 2013 ter kombiniranega tovornega vozila znamke Renault Trafic, letnik 2002, z registrsko oznako ... in veljavno registracijo do 25. 11. 2013. Tržna cena obeh vozil je bila ugotovljena na e-portal avto.net. Tako je okvirna tržna vrednost prvega vozila (Audi A6) cca. 8.400 EUR, okvirna tržna vrednost drugega vozila (Renault Trafic) pa cca. 4.500 EUR. V zvezi s tem je bil družinski član, z dopisom z dne 13. 8. 2013 pozvan, da v roku 5 dni sporoči, ali ugotovljena vrednost ustreza tudi realni vrednosti njegovih vozil (tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti namreč ne razpolaga s podrobnejšo tehnično specifikacijo, razvidno npr. iz podatkov prometnega dovoljenja, kakor tudi ni seznanjeno z morebitnimi posebnimi okoliščinami, ki bistveno vplivajo na ceno, npr. dejstvo,ali bi bilo vozilo trenutno poškodovano ali celo uničeno). Če je cena posameznega vozila drugačna (nižja), pa je bil družinski član dolžan to obrazložiti z ustreznimi dejstvi, podkrepljenimi z dokazili, ki podpirajo njegove navedbe. V odgovor je sodišče prejelo izjavo z dne 26. 8. 2013, po kateri naj bi vrednost prvega vozila (namesto 8.400 EUR) znašala 7.100 EUR, drugega pa (namesto 4.500 EUR) 3.900 EUR, pri čemer so kot razlog za nižjo vrednost navedene iztrošene pnevmatike, kilometrina in poškodba notranje opreme/karoserije. Ker so te navedbe pavšalne in niso podprte z dokazi (strošek zamenjave pnevmatik je strošek rednega vzdrževanja vozila, za zatrjevane poškodbe opreme in karoserije ter nadpovprečno kilometrino pa niso predložena nikakršna dokazila kot so npr. fotografije, cenilni zapisniki zavarovalnice ali kopija servisne knjižice), jih ni bilo mogoče upoštevati. Navaja še, da je bil na posledico opustitve odgovora oziroma njegove utemeljene obrazložitve, družinski član v pozivu z dne 13. 8. 2013, opozorjen. Poleg navedenega pa je sodišče na osnovi bančnih podatkov ugotovilo še, da B.B. izkazuje deponirana vezana sredstva v znesku 3.000,00 EUR, pri čemer stanje na njegove TRR na dan 5. 8. 2013 znaša 289,83 EUR, stanje na TRR A.A. pa je na isti dan 913,79 EUR. Ker je vsota vrednosti zgoraj opredeljenega premoženja družine (17.103,62 EUR), kar je več kot 13.780,00 EUR, kar je vrednost premoženja do katere višine se brezplačna pravna pomoč še odobri, je bilo zaključeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena ZBPP.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da motorna vozila njenih polnoletnih otrok in deponirana srestva na računu sina B.B. v ničemer ne vplivajo na njen premoženjski status. K vlogi za odobritev brezplačne pravne pomoči je priložila potrdilo iz gospodinske evidence UE Nova Gorica, iz katerega izhaja, da je prijavljena sama v gospodinjski skupnosti. Zato je v predmetni zadevi irelevantno premoženje njenih polnoletnih otrok. Poleg tega pa je že v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči nasprotovala ocenjeni tržni vrednosti osebnih avtomobilov, katerih lastniki so njeni otroci, kljub temu tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da so njene navedbe pavšalne. Poudarja, da se tožena stranka ne more sklicevati v zvezi z ugotavljanjem vrednosti avtomobila na spletno stran, na kateri so objavljeni podatki o avtomobilih s cenami, saj je splošno znano, da prodajalci vedno postavijo bistveno višjo ceno, da bi kasneje ob pogajanjih uspeli doseči realno vrednost. V zvezi z vezanimi sredstvi sina B.B. pa izpostavlja, da so le ta vezana na bačnem računu na zahtevo banke, da ima sin B.B., ki nima rednih mesečnih prihodkov, plačilno kartico. Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarja, da se tožeča stranka ne more sklicevati na to, da njeni otroci ne spadajo med družinske člane, saj za tako stališče ni zakonske podlage. Potrdilo iz gospodinjske evidence UE namreč na uporabo zakonske določbe 23. člena ZBPP in na dolžnost preživljanja po 123. členu ZZZDR, nima vpliva. V zvezi z navedbo, da sin B.B. ne more razpolagati z deponiranimi sredstvi v višini 3.000 EUR pa navaja, da tovrstna sredstva kljub temu predstavljajo premoženje, ki ga ZSVarPre v 24. členu ne izvzema pri ugotavljanju premoženja družinskih članov. ZUJPS pa v 17. členu določa, da se kot premoženje upoštevajo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. členom tega zakona. V zvezi z ugotavljanjem vrednosti motornih vozil pa navaja, da je vrednost le teh najprej ugotavljala na osnovi povprečja tržnih cen, objavljenih na internetnem portalu avto.net, nato pa je v skladu z načeli kontradiktornosti in ugotavljanja materialne resnice (7. oz. 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP) ugotovitev posredovala družinskemu članu kot lastniku, oziroma tožeči stranki v izjasnitev. Zato so neutemeljene navedbe tožeče stranke, da je kršila pravila postopka oziroma, da ji ni omogočila, da se izjasni o odločilnih okoliščinah ter predloži dokaze v zvezi s svojimi navedbami. V odgovoru, kjer navaja iztrošenost pnevmatik, veliko število prevoženih kilometrov in poškodbe karoserije pa ni priložila nobenih dokazil, v tožbi priložena dokazila pa predstavljajo tožbeno novoto.

Tožeča stranka ni podala odgovora na odgovor tožene stranke na tožbo.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

Sodišče se strinja s toženo stranko, da potrdilo iz gospodinjske evidence Upravne enote na uporabo zakonske določbe 23. člena ZBPP in dolžnosti preživljanja otrok po 123. členu ZZZDR, ne more imeti vpliva. Tako je v 3. alinei prvega odstavka 23. člena ZBPP določeno, da se za družinske člane prosilca po tem zakonu štejejo tudi otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja. V drugem odstavku 123. člena ZZZDR pa je določeno, da so starši dolžni preživljati otroka, če se redno šola (tudi če se redno šola vpisan na izredni študij), tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Iz listin priloženih prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in podatkov zbranih v upravnem spisu pa nesporno izhaja, da se sinovi tožeče stranke redno šolajo, rojeni pa so bili v letih od 1988 do 1994, torej v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 5. 6. 2013 nobeden od njih ni imel dopolnjenega 26. leta starosti. Ob vsem navedenem je torej tožena stranka ravnala pravilno, ko je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZBPP za družinske člane štela tudi sinove tožeče stranke, saj jih je bila v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dolžna preživljati v skladu z drugim odstavkom 123. člena ZZZDR.

Iz upravnega spisa tudi izhaja, da je tožena stranka B.B. pozvala, da v roku 5 dni sporoči ali ugotovljena vrednost vozila (Audi A6 – 8.400 EUR in Renault Trafic – 4.500 EUR) ustreza realni vrednosti navedenih vozil. V istem dopisu je bilo tudi navedeno, da če je cena posameznega vozila drugačna (nižja) naj to obrazloži z ustreznimi dejstvi, podkrepljenimi z dokazili. B.B. je v izjavi z dne 25. 8. 2013 navedel, da je vozilo Audi A6 vredno 7.100 EUR zaradi izstrošenosti pnevmatik ter poškodbe karoserije, vozilo Renault Trafic pa 3.900 EUR zaradi izstrošenosti pnevmatik in poškodbe notranje opreme. K navedbam v zvezi z iztrošenostjo pnevmatik in poškodbami karoserije oziroma notranje opreme, pa ni navedel oziroma predložil nobenih dokazil. Tožeča stranka je šele k tožbi priložila fotografiji števca kilometrov z navedenim številom prevoženih kilometrov, kar pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, tožbena novota. Zato predlaganih dokazov (dve fotografiji) sodišče v odločanju v tem upravnem sporu, ni moglo upoštevati. Poleg tega pa lastnik vozil v izjavi poslani toženi stranki sploh ne opozarja na okoliščino, da imata obe vozili prevoženo veliko število kilometrov.

Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.