UPRS sodba IV U 155/2013

Tožba se zavrne.

Iz izpodbijanega sklepa Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke iz naslova neplačanega zborničnega prispevka izhaja, da se zoper tožnico kot dolžnico iz naslova neplačanega zborničnega prispevka opravi davčna izvršba dolgovanega zneska na podlagi odločbe št. 10-028082/2010 z datumom izvršljivosti 19. 4. 2012 (1. točka izreka). Skupni znesek za plačilo znaša 47,51 ER, v katerem je zajeto: glavnica, zamudne obresti in stroški davčne izvršbe (2. točka izreka). Obveznosti so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov s specifikacijo neplačanih zborničnih prispevkov z dne 31. 12. 2012, ki je sestavni del tega sklepa (3. točka izreka). Dolžnik je dolžan plačati tudi zamudne obresti od glavnice iz tega sklepa od dneva izdaje tega sklepa do dneva plačila, kot tudi vse stroške davčne izvršbe (4. točka izreka). Iz 5. točke izreka izhaja do katere višine pripadajočih denarnih prejemkov dolžnika se opravi davčna izvršba ter da se dolžniku zarubi del prejemkov do višine dolgovanega zneska, ki jih prejema pri ZPIZ, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana. Iz 6. točke izreka izhaja, kaj se naloži delodajalcu oziroma izplačevalcu. Slednjemu se prepoveduje, da dolžniku izplača zarubljeni del denarnih prejemkov (7. točka izreka). Rubež se nanaša tudi na povečanje denarnih prejemkov, do katerega pride po vročitvi tega sklepa (8. točka izreka). Vložena pritožba ne zadrži začetka davčne izvršbe. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (9. točka izreka).

V obrazložitvi se prvostopenjski organ sklicuje na tretji odstavek 25b. člena Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZKZS), ki določa, da se za zavezanca, ki zborničnega prispevka ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi postopek izterjave. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. V skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da se davčna izvršba začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi, je prvostopenjski organ začel davčno izvršbo. Iz prvega odstavka 152. člena ZDavP-2 izhaja, da dolžnik plača vse stroške davčne izvršbe. Zamudne obresti so obračunane v skladu z določili 96. člena ZDavP-2.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je kot pritožbeni organ tožničino pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa zavrnilo.

Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja. V tožbi navaja, da je invalidka, na vozičku, ter da ji je znano, da je po veljavnih kriterijih oproščena plačila zborničnega prispevka. V dopolnitvi tožbe še pojasnjuje, da je odvisna od tuje pomoči ter prilaga dopis prvostopenjskega organa, v katerem so navedeni kriteriji za odpis zborničnega prispevka in med katerimi je navedena tudi invalidnost zavezanca. Smiselno predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise v navedeni zadevi.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep, potrjen z odločitvijo drugostopenjskega organa, pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih ugovorov pa sodišče dodaja:

V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da tožnica še nima poravnanega zborničnega prispevka za leto 2010, ki ji je bil odmerjen s pravnomočno odločbo 10-028082/2010 z dne 16. 6. 2011, z dnem izvršljivosti 19. 4. 2012. Iz tretjega odstavka 25b. člena ZKGZ izhaja, da se za zavezanca, ki zborničnega prispevka ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi postopek izterjave. Za postopek izterjave pa se smiselno uporabljajo določbe ZDavP-2. Zato se je začel postopek izterjave tako, da se je na podlagi 143. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.

Tožnica se v tožbi sklicuje na svoje zdravstveno stanje, zaradi česar meni, da bi morala biti po veljavnih kriterijih plačila zborničnega prispevka oproščena. S tem tožnica v tožbi uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov. V predmetnem postopku pa tožnica navedenih ugovorov ne more več uveljavljati. Iz petega odstavka 157. člena ZDavP-2 namreč izhaja, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Zato sodišče tožničine ugovore zavrača kot neutemeljene.

Iz pojasnjenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zaradi česar je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. ZUS-1.