VSM sklep I Ip 671/2014

Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je domaknilo najugodnejšemu ponudniku M.B., dolžnikove nepremičnine za kupnino v višini 25.700,00 EUR (I. točka izreka), odredilo izbris vseh vpisanih pravic in bremen (II. točka izreka), ponudniku naložilo plačilo preostanka kupnine v višini 23.150,67 EUR (III. točka izreka) in zavrnilo predlog kupca, da vstopi v položaj zakupnika po pogodbi z dne 18. 11. 2011 (IV. točka izreka).

2Dolžnik se v pravočasni pritožbi v bistvenem sklicuje na načelo varstva dolžnika, pri čemer opozarja na nesorazmernost med vrednostjo nepremičnin (25.493,30 EUR), ki so se prodale, in preostalim dolgom, ki znaša le še 1.678,30 EUR. Glede na ocenjeno vrednost, bi zadoščala za poplačilo upnika že prodaja ene od devetih prodanih nepremičnin. Sklicuje se tudi na načelo socialne države, saj je kmet, ki zemljišča nujno potrebuje za svoje preživljanje. Navaja sodno prakso, po kateri sodišče prodaja posamezne nepremičnine le do trenutka, ko je dosežen izkupiček za poplačilo upnika, dražbe preostalih nepremičnin pa ne izvede. Dolžnik je med postopkom dolg zmanjševal in ga sedaj tudi poplačal. Meni, da bi sodišče moralo omejiti prodajo le na nepremičnino ID znak ..., saj je ta zadoščala za poplačilo dolga. Pritožbenih stroškov ne priglaša, saj odvetnik dolžnika zastopa pro bono.

3Pritožba je utemeljena.

4V izvršilnem postopku je prisilni poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), pri čemer mora biti ta sorazmeren (2. člen Ustave).(1) Osnovna vsebina načela sorazmernosti je v prepovedi čezmernih posegov, v modernem pomenu pa vsebuje tehtanje pravic ali vrednot, ki si stojijo nasproti.(2) Naveden ustavni okvir je na nivo zakona prenesen v 3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanja (v nadaljevanju ZIZ), ki kot temeljno določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo.

5S tem je določena jasna meja prisilnega državnega posega v dolžnikovo premoženje, ki jo mora izvršilno sodišče kot državni organ v zasebnem razmerju med upnikom in dolžnikom (za)varovati.(3) Gre za izhodišče, ki ga mora upoštevati izvršilno sodišče tudi v fazi prodaje predmetov izvršbe. Če je dovoljena izvršba na več nepremičnin, sme prodati le toliko in tiste nepremičnine, s prodajo katerih se že lahko doseže poplačilo upnikove terjatve. Upnikova avtonomija volje glede predlaganega obsega izvršilnih sredstev in predmetov (prvi odstavek 34. člena ZIZ) je na pojasnjen način omejena pri realizaciji izvršbe. Ko je s prodajo dolžnikovega premoženja dosežena zadostna kupnina pravni interes upnika za nadaljevanje prodaje preostalega premoženja ugasne.

6Sodišče prve stopnje takemu pristopu ni sledilo, ampak je kljub vedenju, da dolg znaša le še 1.678,30 EUR (o tem je sodišče obvestil sam upnik na dražbenem naroku), prodalo devet nepremičnin skupaj ocenjenih v vrednosti 25.493,30 EUR, za kupnino 25.700,00 EUR, čeprav bi že prodaja ene izmed njih (le tri nepremičnine so bile ocenjene nižje od preostalega dolga) lahko zadoščala za poplačilo celotnega dolga.

7Iz stanja zemljiške knjige sicer izhaja, da je na prodajanih nepremičninah vpisana še hipoteka drugega upnika S. d.d. L. z boljšim vrstnim redom, vendar tudi za poplačilo dolga, kot je razviden iz podatkov zemljiške knjige (največ 9.180,44 EUR), ne bi bilo potrebno prodati vseh nepremičnin glede na njihovo ocenjeno vrednost. Ker je bila hipoteka ustanovljena za zavarovanje bodoče in pogojne terjatve z najkasnejšo zapadlostjo v letu 2010, niti ni jasno, ali je terjatev sploh nastala. Če ni, je hipoteka, čeprav vpisana v zemljiško knjigo, zaradi akcesornosti brez vsebine, kar je ob prodaji v pojasnjenih okoliščinah pomembno preveriti.

8V pojasnjeni situaciji bi moralo sodišče prve stopnje prodajati nepremičnine posamezno in le v takem obsegu, ki bi zadoščal za poplačilo upnikov, in ne vse nepremičnine skupaj. Ko bi s prodajo posameznih nepremičnin sodišče doseglo navedeni znesek dolga, prodaje preostalih nepremičnin ne bi smelo več nadaljevati.

9V pojasnjenih okoliščinah je uporabno tudi določilo 12. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je dolžnik laik, ki v času izvedbe prodajnega naroka ni imel pooblaščenca, bi pomoč prava neuki stranki obsegala opozorilo, da dolžnik lahko predlaga omejitev izvršbe.

10Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da v fazi postopka, ko sklep o domiku še ni postal pravnomočen, kupčevega pričakovanja, da bo postal lastnik s plačilom celotne kupnine, ni treba varovati.(4)

11Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo ponoviti javno dražbo in pri tem upoštevati zgornja napotila glede obsega prodaje. Pred tem pa se bo moralo še opredeliti do navedb dolžnika v pritožbi, da je dolg že v celoti poravnan, kar bo obravnavalo kot ugovor po izteku roka, če pred tem upnik sam ne bo umaknil predloga za izvršbo.

13Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : V pravni teoriji je zastopano stališče, da so temeljne (ustavne) pravice zasnovane kot načela in da nam takšna narava načel nalaga upoštevanje načela sorazmernosti. Novak, A. v: Pavčnik, M., in Novak, A. (ur.): (Ustavno )sodno odločanje, GV Založba, Ljubljana, 2013, str. 104.

Op. št. (2) : Več o tem, prav tam, str. 106 in 107.

Op. št. (3) : Država oziroma v njenem imenu državni organi imajo tudi v razmerju med zasebnopravnimi subjekti (pozitivno) ustavno varstveno dolžnost zavarovati ustavne pravice, ki se izpeljuje iz 5. člena Ustave. O teoriji o ustavnih varstvenih dolžnostih, ki razširja učinkovanje ustavnih pravic v razmerja med zasebnopravnimi subjekti obsežno Tratar, B.: Razprava o pomenu ustavnih pravic za civilnopravna razmerja v Republiki Sloveniji, Pravosodni bilten št. 4/2009, str. 27-67.

Op. št. (4) : O posegu v kupčevo pričakovano pravico v izvršilnem postopku glej Odločbo Ustavnega sodišča Up-77/04 z dne 11. 10. 2006.