VDSS sklep Psp 420/2014

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo 12. 6. 2013 zaradi molka organa, ker ni postopal po odredbi sodišča, da bi jo bilo mogoče obravnavati po vsebini.

Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo s predlogom na razveljavitev in ponovno odreditev dopolnitve tožbe. Navaja, da je bil oviran pri prejemu pisanja na naslovu A., zaradi česar naj ne bi mogel tožbe pravočasno dopolniti, niti vložiti prošnje za brezplačno pravno pomoč. Zato je posledično tudi spremenil naslov stalnega prebivališča, o čemer prilaga dokazilo in predlaga zaslišanje priče.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na listine sodnega spisa je sodišče prve stopnje, potem, ko mu je bila po pravnomočnosti sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 960/2013-6 z dne 4. 9. 2013 zadeva odstopljena v pristojno reševanje, s tožbo utemeljeno postopalo po 105. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). S sklepom št. V Ps 2809/2013 z dne 9. 12. 2013 je tožnika, ki je v laični tožbi navedel, da jo vlaga zaradi molka organa druge stopnje v zvezi z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb, pravilno pozvalo k predložitvi dokazila, da je pri pristojnem organu ponovno zahtevka izdajo dokončnega upravne akta. Ker je bil tožniku sklep o popravi tožbe po pravilih o fikciji vročitve vročen 28. 12. 2013, kar pomeni, da je 8 dnevni odrejeni rok za popravo tožbe potekel 6. 1. 2014 kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, in do tega dne niti kasneje vse do 3. 7. 2014 tožba ni bila popravljena v skladu z odredbo sodišča, je z izpodbijanim sklepom na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP zakonito zavržena.

Glede na 72. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) je namreč izpodbojno tožbo v sodno socialnem sporu načeloma mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega posamičnega upravnega akta. Glede na 2. odstavek istega člena ZDSS-1 sme stranka sicer tožbo vložiti tudi v primeru t.i. molka organa, če pristojni drugostopenjski organ upravnega akta o pritožbi ni izdal v zakonitem roku, vendar le pod pogojem, če ga niti na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih 7 dneh. Poziv stranke, da pristojni organ odloči o rednem pravnem sredstvu v pred sodnem upravnem postopku, je torej procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v sodno socialnem sporu. Ker tožnik navedenega dokazila kljub pozivu ni predložil, je tožba v obravnavani zadevi zakonito zavržena.

Tožnikove pritožbene navedbe, da tožbe ni mogel ustrezno dopolniti iz razloga, ker naj bi sklep o popravi prejel šele 3. 7. 2014 so protispisne. Prav tako ni mogoče uspešno zatrjevati, da naj bi bil na naslovu stalnega prebivališča, navedenem v tožbi, oviran pri sprejemu pošiljke, kar skuša dokazati celo z predložitvijo prijave spremembe stalnega prebivališča z dnem 8. 7. 2014. V pritožbenem postopku nadalje ni mogoče uspešno zahtevati niti odreditve dodatnega roka za popravo zavržene tožbe. Podaljšanje roka za opravo procesnega dejanja, če ga stranka zamudi iz upravičenega vzroka, je sicer mogoče sanirati v skladu z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Vendar pa je takšen predlog v skladu s 117. členom ZPP potrebno podati pri sodišču, pri katerem je bilo potrebno opraviti zamujeno procesno dejanje, in še to v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Morebitno nezakrivljeno zamudo roka v zvezi z odrejeno popravo oz. dopolnitvijo tožbe bi tožnik lahko kvečjemu uveljavljal s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v postopku pred prvostopenjskim sodiščem in ne v pritožbenem postopku zoper sklep o zavrženju tožbe.

Glede na vse obrazloženo, ko je torej izpodbijani sklep o zavrženju tožbe pravilen in zakonit, je bilo potrebno pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.