VSRS sklep III Ips 58/2014

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, se sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka pred Vrhovnim sodiščem se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče druge stopnje je pravnomočno zavrnilo predlog za vpis novega zastopnika A. P. v sodni register.

2Zoper ta sklep vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam postopka. Predlagateljica M. Š. se v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pridružuje predlogu Vrhovnega državnega tožilstva.

4Po določbi tretjega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Vrhovno državno tožilstvo zastavlja vprašanje, ali je tudi po smrti direktorja (ustanovitelja družbe), imenovanega v družbeni pogodbi, možno imenovati poslovodstvo zgolj s spremembo družbene pogodbe. Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili prvi odstavek 516. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 12. člena Družbene pogodbe. Pri tem naj bi se zmotno sklicevali na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 6. 2002, saj naj to v obravnavani zadevi ne bi bilo uporabljivo.

5Zastavljeno vprašanje izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vsebinsko obravnavanje zahteve narekuje razlog, da o tem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.

6Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

7Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Direktor subjekta vpisa S. B. je 2. 2. 2010 umrl, zato je njegovo zastopanje družbe prenehalo.

- Družbeniki subjekta vpisa so 21. 8. 2012 z večino 60,11 % glasov sprejeli sklep o vpisu novega zastopnika družbe A. P.

8V zadevi je sporno, ali v konkretnem primeru zaradi smrti zastopnika subjekta vpisa imenovanje novega zastopnika pomeni spremembo družbene pogodbe, za katero je na podlagi prvega odstavka 516. člena ZGD-1 potrebna kvalificirana tri četrtinska večina glasov vseh družbenikov.

9505. člen ZGD-1 določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij. O tem odločajo na skupščini (507. člen ZGD-1) z večino oddanih glasov (drugi odstavek 510. člena ZGD-1).

10Drugi odstavek 12. člena družbene pogodbe, s katero je bil ustanovljen subjekt vpisa (pred tem in v nadaljevanju Družbena pogodba), določa, da ustanovitelja družbe imenujeta direktorja in namestnika direktorja, ki sta odgovorna za poslovanje družbe in zastopata družbo brez omejitev. Za direktorja družbe je bil določen S. B. (tretji odstavek 12. člena Družbene pogodbe), za namestnico direktorja pa C. D. (četrti odstavek 12. člena Družbene pogodbe).

11Sodišče druge stopnje se je pri obrazložitvi zavrnitve predloga za vpis novega zastopnika subjekta vpisa sklicevalo na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, sprejeto na občni seji 26. 6. 2002, ki se glasi: „Če je poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo imenovan izmed družbenikov z družbeno pogodbo, pomeni odpoklic in imenovanje novega poslovodje spremembo družbene pogodbe, razen če iz nje izhaja kaj drugega.“ Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno opozarja na to, da se povzeto načelno pravno mnenje nanaša na primere, ko do imenovanja novega poslovodje pride zaradi odpoklica prejšnjega, in ne na primere, ko funkcija poslovodje preneha na drugačen način. Do načina postavitve poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo v primerih, ko mu ta funkcija preneha zaradi smrti oziroma nezmožnosti njenega opravljanja, se namreč Vrhovno sodišče v načelnem pravnem mnenju ni opredeljevalo.

12Čeprav je bila (kot je ugotovilo sodišče druge stopnje) volja družbenikov, da že v Družbeni pogodbi imenujejo poslovodstvo oziroma zastopnike družbe, pa navedeno ne pomeni, da je bila s tem izključena možnost imenovanja zastopnika po poti, ki jo predvideva ZGD-1, tudi za primer, ko zastopnik družbe svoje funkcije več ne more opravljati. Iz Družbene pogodbe kaj takšnega ne izhaja. Treba je namreč ločevati dve situaciji. Ko pride do imenovanja novega poslovodje zaradi odpoklica prejšnjega, ki je določen v družbeni pogodbi, je treba sklep o imenovanju sprejeti z večino, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe (tri četrtinska večina vseh družbenikov). Zastopnika, imenovanega z družbeno pogodbo, je namreč mogoče odpoklicati oziroma zamenjati le na način, na katerega je bil imenovan. Drugačen pa je primer, ko zastopnik družbe, imenovan z družbeno pogodbo, umre. Funkcije poslovodje tako oseba, ki je določena v družbeni pogodbi, ne more več opravljati; zato imajo (če iz družbene pogodbe ne izhaja drugače) družbeniki možnost, da novega zastopnika družbe imenujejo na način, ki ga predvideva ZGD-1, to je z navadno večino na skupščini (507. člen ZGD-1 in drugi odstavek 510. člena ZGD-1). Večina 60,11 % glasov, s katero je bil v konkretnem primeru sprejet sklep o imenovanju novega zastopnika, tako zadošča.

13Odločitev sodišča druge stopnje, ki je predlog za dovolitev vpisa novega zastopnika subjekta vpisa zavrnilo iz razloga, ker sklep o imenovanju ni bil sprejet z zadostno večino, je zato napačna. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ni odgovorilo na ostale pritožbene navedbe subjekta vpisa, je Vrhovno sodišče sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v nov postopek (drugi odstavek 391. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 380. člena ZPP).

14V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje odgovoriti še na preostale pritožbene navedbe (da je sodišče prve stopnje o predlaganemu vpisu spremembe zastopnika družbe odločilo dvakrat, da predloga za vpis spremembe zastopnika ni vložila upravičena oseba, da je predlog za vpis spremembe zastopnika v nasprotju z začasno odredbo, da je bila skupščina subjekta vpisa sklicana nezakonito ter da niso izpolnjene procesne predpostavke za vpis v sodni register).

15Izrek o stroških postopka pred Vrhovnim sodiščem temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.