VSRS Sodba IV Ips 65/2014

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bil z izpodbijano pravnomočno sodbo kršen prvi odstavek 16. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

A.

1Prekrškovni organ Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Koper, je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 19. točki prvega odstavka 21. člena Zakona o

omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (v nadaljevanju ZOUTI) ter mu na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZOUTI izrekel globo v višini 800,00 eurov. Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki ji je Okrajno sodišče v Kopru z uvodoma navedeno sodbo ugodilo in plačilni nalog odpravilo ter postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 5. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o

prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo. Stroške postopka je naložilo proračunu.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka zaradi kršitve prvega odstavka 16. člena ZOUTI (1. točka 156. člena ZP-1) vložila zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 23. 7. 2014. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in skladno z drugim odstavkom 426. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 ugotovi, da je bil z uvodoma navedeno sodbo kršen zakon. Iz plačilnega naloga, ki ga je sodišče odpravilo, je izhajalo, da je storilec, kot imetnik gostinskega lokala, dopuščal kajenje v zaprtem javnem prostoru. Iz opisa v plačilnem nalogu je jasno izhajalo, da je imela terasa lokala streho in dve steni – ki sta ju predstavljali steni dveh sosednjih stavb – popolnoma zaprti, eno steno pa odprto. To pomeni, da je šlo za zaprt javni prostor in da so znaki prekrška bili podani. Zatrjevanje sodišča, da okoliščina, da dve steni lokala, ki sta ju predstavljali steni sosednjih stavb, pomeni, da ne gre za stene, ki zapirajo gostinski lokal, ne drži. Namen ZOUTI je zagotoviti ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov in ukrepe za preprečevanje njihovih škodljivih ukrepov na zdravje. Prav zaradi preprečevanja škodljivih vplivov tobačnih izdelkov na zdravje, je prepovedano kajenje v zaprtih prostorih. V zaprtih prostorih se zadržuje tobačni dim, ki vpliva na zdravje ljudi in tako za oceno, ali gre za zaprt prostor, ni pomembno, ali gre za stene, ki pripadajo lokalu kršitelja ali pa za stene, ki pripadajo sosednjim stavbam, ki ob straneh mejijo na lokal, v katerem se kadi. Prav tako ni pomembno ali je streha fiksna ali pomična, če je v primeru pomičnosti raztegnjena in zapira prostor. Pomembno je le, da je prostor zaprt, zaradi česar se v primeru kajenja v njem zadržuje za zdravje škodljivi cigaretni dim. Tako je terasa lokala, ki ima raztegnjeno celotno pomično streho in zaprto več kot polovico sten, tudi če gre za stene sosednjih stavb, zaprt javni prostor in je v njem kajenje prepovedano. Zato so v konkretnem primeru podani vsi znaki očitanega prekrška. Ker je sodišče v korist storilca prekršilo materialni predpis, vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče le ugotovi, da je bil zakon prekršen.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki je nanjo odgovoril. Navaja, da je stališče vrhovne državne tožilke napačno in predlaga zavrnitev zahteve. Javni prostori po ZOUTI, kjer se izvaja gostinska dejavnost, so nujno tudi prostori, ki so podvrženi ureditvi Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), kar pomeni, da se za površine in prostornine, glede na 207. člen ZGO-1, uporablja standard SIST ISO 9836. Po tem standardu pa so prostori (površina, prostornina) omejeni znotraj pojma intra muros, torej znotraj pripadajočih sten stavbe. Iz priloženega načrta arhitekture, ki prikazuje prerez s fasado, je jasno razvidno, da terasa nima pripadajočih sten k objektu. Pomična streha nad teraso je na točkovnih nosilcih (stebrih), zato praktično nima pripadajočih sten. Razlaga vrhovne državne tožilke, da so pripadajoče stene vse stene ne glede na funkcionalnost ali lastništvo, lahko pripelje do absurda. Vsaka streha, kjerkoli že je, bo prej ali slej naletela na pripadajočo steno. Stena je namreč od strehe lahko oddaljena bolj ali manj. Kdaj šteti, da je neka stena pripadajoča stena, kljub temu, da dejansko ni pripadajoča stena, bi moralo biti posebej urejeno v zakonu, ker bi v slednjem primeru že govorili o pravni fikciji. Razlaga, ki jo predlaga vrhovna državna tožilka bi pomenila popolno diskrecijo inšpekcijskih organov pri ugotavljanju ali gre za pripadajočo steno ali ne, kar bi vodilo v pretirano arbitrarnost in bi ogrožalo načelo zakonitosti. Tudi če bi sledili namenu zakona je treba upoštevati, da je bila v konkretnem primeru izdelano poročilo o meritvah koncentracij snovi, ki dokazuje, da izmerjene vrednosti ne presegajo dovoljenih mejnih vrednosti.

B.

4Prekrškovni organ je o inšpekcijskem pregledu dne 5. 2. 2010 sestavil zapisnik, iz katerega izhaja, da storilec na pokriti terasi pred kavarno dopušča kajenje. Terasa ima streho ter tri zaprte pripadajoče stene. Ob pregledu je inšpektor teraso tudi fotografiral. Okrajno sodišče je na podlagi fotografij ugotovilo, da gre za odprto teraso, ki je umeščena med sosednji stavbi in ima pomično streho. Presodilo je, da storilcu prekršek ni dokazan, saj ne gre za zaprt prostor, kakor ga definira prvi odstavek 16. člena ZOUTI. Slednji določa, da je prepovedano kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Za zaprt javni ali delovni prostor se šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten.

5Iz fotografij, ki so v spisu, je razvidno, da teraso zamejujejo tri stene – stena oziroma zasteklitev vhoda kavarne ter steni sosednjih stavb, ki sicer po celotni dolžini nista v neposrednem stiku s streho terase, vendar pa določeni elementi povezujejo streho s tema dvema stenama. Kdaj kljub odsotnosti neposrednega stika med streho in stenami gre za pripadajoče stene oziroma zaprt prostor v smislu prvega odstavka 16. člena ZOUTI, je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Iz ugotovitev v obravnavanem prekrškovnem postopku izhaja, da sta med streho terase in stenama sosednjih stavb zgolj ožji vzdolžni špranji, ki predstavljata le manjši, zanemarljivi del glede na površino celotne strehe oziroma terase. Ob tako ugotovljenih dejstvih pa ni mogoče zaključiti, da terasa ni zaprt prostor, kot ga opredeljuje prvi odstavek 16. člena ZOUTI. Pri presoji, ali gre za zaprt prostor, je treba izhajati tudi iz namena ZOUTI, ki ga je zakonodajalec sprejel, da bi med drugim zagotovil popolno zaščito zaposlenih iz vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih in popolno zaščito vseh oseb pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v javnih prostorih.(1) Res, da v konkretnem primeru streha terase s stenama sosednjih stavb nima po vsej dolžini neposrednega fizičnega stika, vendar je špranja med streho in stenama tako (zanemarljivo) majhna, da, glede na namen ZOUTI, ni mogoče zaključiti, da ne gre za zaprt prostor oziroma za prostor, v katerem se tobačni dim ne zadržuje. Zato je steni sosednjih stavb v konkretnem primeru šteti za steni, ki zapirata teraso, ki je posledično zaprt prostor, kot ga opredeljuje prvi odstavek 16. člena ZOUTI.

6Ker gre po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru za zaprt prostor, kajenje v njem ni dovoljeno. Okrajno sodišče je s tem, ko je na podlagi presoje, da terasa kavarne ni zaprt prostor v smislu prvega odstavka 16. člena ZOUTI, postopek o prekršku ustavilo in plačilni nalog odpravilo, kršilo navedeno določbo ZOUTI. Zato dokazovanje, da vrednosti koncentracij določenih kemijskih snovi, ki so bile, kot izhaja iz strokovne ocene, izmerjene v prostoru pred kadilnico, torej pred teraso oziroma letnim vrtom, ne presegajo dovoljenih mejnih vrednosti, na presojo, ali gre v konkretnem primeru za zaprt prostor oziroma prekršek, nima nobenega vpliva. Tudi dejstva, da gre za steni sosednje stavbe, da je terasa na točkovnih nosilcih oziroma stebrih in da ima pomično streho, na presojo, ali je bil v konkretnem primeru storjen prekršek, nimajo vpliva. Kot izhaja iz ugotovitev inšpekcijskega postopka, je bila streha v času inšpekcijskega postopka razprta v vsej svoji velikosti.

C.

7Ker je zahteva za varstvo zakonitosti, ki je utemeljena, vložena v storilčevo škodo, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 le ugotovilo, da je bil z izpodbijano sodbo kršen prvi odstavek 16. člena ZOUTI, ne da bi posegalo v pravnomočno sodno odločbo.

----

Op. št. (1) : Poročevalec DZ, št. 30/2007, str. 9.