iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI).
§ zakonZakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (uradno prečiščeno besedilo) · ZOUTI-UPB3 · ne velja od 11. 3. 2017

16. člen ZOUTI-UPB3

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2017Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Pdp 102/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017

    V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar - specialist. Med strankama ni bilo sporno, da je spornega dne na svojem delovnem mestu pri stroju v delovni hali kadil, pri tem pa ga je zalotil nadrejeni delavec. Kajenje v delovnih halah oziroma zaprtih prostorih pri toženi stranki je bilo prepovedano tako na podlagi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), kot tudi na podlagi 2. in 3. člena v času storjene kršitve pri toženi stranki veljavnih Navodil za zagotavljanje in spoštovanje prepovedi kajenja. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da tudi sankcija, izrečena v disciplinskem postopku, lahko pomeni predhodno pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1, če iz nje to izrecno izhaja. Delodajalec kajenje svojih delavcev med delovnim časom lahko dopušča (seveda v za to namenjenih prostorih), vendar to ni njegova zakonska dolžnost.

  • VSRS Sodba VSRS IV Ips 126/2013Vrhovno sodišče RS · 2014

    Gostinskega vrta, ki je zamejen s streho in steno prehoda (pasaže), v katerem se nahaja, preostale strani pa so zamejene z ograjo (ne glede na to, iz kakšnega materiala je ograja), glede režima kajenja ni mogoče šteti za zaprt javni prostor, saj nima zaprte več kot polovice površine pripadajočih sten.

  • VSRS Sodba IV Ips 65/2014Vrhovno sodišče RS · 2014

    Kdaj gre za zaprt prostor je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Iz ugotovitev v prekrškovnem postopku izhaja, da sta med streho terase in stenama sosednjih stavb zgolj ožji vzdolžni špranji, ki predstavljata le manjši, zanemarljivi del glede na površino celotne strehe oziroma terase, tako da, glede na namen ZOUTI, ni mogoče zaključiti, da ne gre za zaprt prostor oziroma za prostor, v katerem se tobačni dim ne zadržuje.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 10. 2007
Povezano: sklici 9Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
  • VDSS Sodba Pdp 102/2017
    Višje delovno in socialno sodišče · 18. 5. 2017

    V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu livar - specialist. Med strankama ni bilo sporno, da je spornega dne na svojem delovnem mestu pri stroju v delovni hali kadil, pri tem pa ga je zalotil nadrejeni delavec. Kajenje v delovnih halah oziroma zaprtih prostorih pri toženi stranki je bilo prepovedano tako na podlagi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI), kot tudi na podlagi 2. in 3. člena v času storjene kršitve pri toženi stranki veljavnih Navodil za zagotavljanje in spoštovanje prepovedi kajenja. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da tudi sankcija, izrečena v disciplinskem postopku, lahko pomeni predhodno pisno opozorilo v smislu prvega odstavka 85. člena ZDR-1, če iz nje to izrecno izhaja. Delodajalec kajenje svojih delavcev med delovnim časom lahko dopušča (seveda v za to namenjenih prostorih), vendar to ni njegova zakonska dolžnost.

  • VSRS Sodba VSRS IV Ips 126/2013
    Vrhovno sodišče RS · 16. 9. 2014

    Gostinskega vrta, ki je zamejen s streho in steno prehoda (pasaže), v katerem se nahaja, preostale strani pa so zamejene z ograjo (ne glede na to, iz kakšnega materiala je ograja), glede režima kajenja ni mogoče šteti za zaprt javni prostor, saj nima zaprte več kot polovice površine pripadajočih sten.

  • VSRS Sodba IV Ips 65/2014
    Vrhovno sodišče RS · 16. 9. 2014

    Kdaj gre za zaprt prostor je odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. Iz ugotovitev v prekrškovnem postopku izhaja, da sta med streho terase in stenama sosednjih stavb zgolj ožji vzdolžni špranji, ki predstavljata le manjši, zanemarljivi del glede na površino celotne strehe oziroma terase, tako da, glede na namen ZOUTI, ni mogoče zaključiti, da ne gre za zaprt prostor oziroma za prostor, v katerem se tobačni dim ne zadržuje.

  • VSRS Sodba IV Ips 66/2014
    Vrhovno sodišče RS · 16. 9. 2014

    Za ugotovitev, ali ima javni ali delovni prostor popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten ni pomembno, iz kakšnega materiala so te stene in ali so postavljene trajno ali začasno, bistveno je le, da je njihova površina zaprta tako, da je onemogočeno zračenje prostora in se zaradi tega v prostoru zadržuje tobačni dim.

  • VSRS Sodba IV Ips 117/2012
    Vrhovno sodišče RS · 15. 1. 2013

    Določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 ter 14. člena ZP-1 (veljavni v času storitve prekrška) je treba uporabiti v primeru, ko samostojni podjetnik posameznik odgovarja za ravnanje drugega, ko se torej po organiziranosti približuje pravni osebi. Smiselna uporaba ZOPOKD za odgovornost za prekršek samostojnega podjetnika posameznika tako pride v poštev samo v primerih, ko se njegova odgovornost omejuje le na udeležbo pri prekrških, storjenih v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist (ne pa, kot v obravnavanem primeru, ko samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja za lastno ravnanje).

  • VSRS Sodba VIII Ips 48/2012
    Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2012

    Nespoštovanje navodila delodajalca s ponavljanjem istovrstne kršitve, ki je sankcionirana tudi v javnem pravu, v kratkem časovnem obdobju predstavlja utemeljen odpovedni krivdni razlog. Ne glede na to, da je lahko vprašljiva teža posamične kršitve, če je presojana vsaka posebej sama zase, pa ponovitev v kratkem časovnem obdobju kaže na utemeljeno izgubo zaupanja tožene stranke v tožnika.

  • VDSS sodba in sklep Pdp 991/2011
    Višje delovno in socialno sodišče · 11. 11. 2011

    Tožnik ni upošteval navodil delodajalca, ki je skladno z ZOUTI prepovedal kajenje v zaprtih prostorih. To prepoved je kršil dvakrat v obdobju enega leta. Zaradi teh dveh kršitev pa toženi stranki ni nastala nobena škoda, tožena stranka tudi ni utemeljila, zakaj s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Tako gre za kršitvi, ki po svoji teži in pomenu ne predstavljata resnega in utemeljenega razloga v smislu 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, še posebej, ker je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dopustna le kot skrajno sredstvo, ki ga delodajalec lahko uporabi le, če ni mogoče poseči po milejših ukrepih, pri katerih se lahko ohrani zaposlitev.

  • VSRS Sodba IV Ips 99/2010
    Vrhovno sodišče RS · 15. 6. 2010

    Bistveno za presojo, ali zimski vrt predstavlja javni prostor (in zanj velja enak režim glede kajenja) je ugotovitev, ali se v tem prostoru opravlja gostinska dejavnost.