UPRS sodba I U 1457/2013

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim aktom je minister za kulturo obvestil tožnika, da se ne izbere za ravnatelja javnega zavoda A.. Iz obrazložitve je razvidno, da je bil za ravnatelja na podlagi Javnega razpisa Ministrstva za kulturo RS za imenovanje ravnatelja javnega zavoda A., objavljenega v Uradnem listu RS št. 49/2013 in na spletni strani MK (v nadaljevanju javni razpis), izbran kandidat B.B.. Posebna razpisna komisija (v nadaljevanju komisija), ki je poleg ugotavljanja izpolnjevanja formalnih pogojev ocenjevala tudi primernost kandidatov glede na njihovo strokovno usposobljenost, je izpolnjevanje razpisnih pogojev presojala na podlagi prijav, predloženih izjav in drugih dokazil, ki so jih kandidati predložili prijavi. Izbirni postopek je potekal na podlagi pregleda dokumentacije in razgovorov s kandidati, ki so izpolnjevali formalne pogoje. Komisija je na razgovorih preverila strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi enakih vprašanj (stran 2 obrazložitve izpodbijanega akta). Sestavljeni so bili ocenjevalni zapisniki. Ugotavljanje strokovne usposobljenosti je potekalo z ocenjevanjem po dveh sklopih - I. izkušnje (točkovanje v razponu od 0 do 10 točk) in II. znanje (od 0 do 5 točk), tako, da je bilo možno maksimalno skupno število točk 60. Merilo stopnje ustreznosti kandidata se je presojalo glede na doseženo število točk. Komisija je ocenjevala na način, da se do vključno doseženih 54 točk kandidat ne predlaga v imenovanje. Tožnik je dosegel 45 točk, kar je razvidno iz tabele na straneh 2 do 4 obrazložitve izpodbijane odločbe. Na podlagi preučitve vlog prijavljenih kandidatov, predloženih listin in opravljenih razgovorov s kandidati, je razpisna komisija ministru, pristojnemu za kulturo, predlagala, da se za ravnatelja javnega zavoda A. imenuje B.B., za katerega je ugotovila, da ustreza vsem merilom za izbor na mesto ravnatelja javnega zavoda. Izkazal je odlično poznavanje aktualne problematike navedenega javnega zavoda, odlično poznavanje zakonodaje, ki zadeva delovanje javnega zavoda ter vse potrebne izkušnje na primerljivem vodstvenem delovnem mestu. Kandidat je pripravil najustreznejši program dela ravnatelja javnega zavoda tako v smislu njegove vizije in strategije, kot v smislu njegove realne izvedljivosti. Zato mu je komisija namenila najvišje število točk. Tožena stranka se sklicuje na 36. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in tretji odstavek 8. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda A. (v nadaljevanju sklep o ustanovitvi), ki ju citira. Tožena stranka je v skladu s četrtim odstavkom 36. člena ZUJIK prejela predhodni pozitivni mnenji sveta in strokovnega sveta A. o kandidatu B.B., neizbranega kandidata pa obvestila o pravici do vpogleda v razpisno gradivo.

Tožnik v tožbi navaja, da je prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ker izpodbijanega obvestila in odločbe ni mogel preizkusiti, izbran pa je bil kandidat, ki ni vložil vloge v skladu z obravnavanim javnim razpisom. Javni razpis, kot enega od pogojev določa najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in poznavanje področja dejavnosti zavoda. V obvestilu izpolnjevanje navedenega pogoja ni obrazloženo. Šele iz odločbe, ki tožniku ni bila vročena, in se je z njo seznanil na podlagi vpogleda v dokumentacijo, izhaja, da ima izbrani kandidat več kot 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, da je bil pomočnik direktorice v C., direktor D. d.o.o. ter v.d. ravnatelja E. in A., vendar ni razvidno, koliko časa. Le pavšalno so navedene letnice, trajanja zaposlitve na posameznem delovnem mestu pa se ne da ugotoviti. Razpis izrecno zahteva, da mora kandidat v prijavi navesti tudi datum začetka in konca opravljanja dela in opis dela, česar izbrani kandidat v prijavi ni navedel. Zato je njegova prijava nepopolna in v nasprotju z javnim razpisom ter ni mogoče preizkusiti izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Za tožnika je sporno, da je tožena stranka upoštevala zaposlitev na delovnem mestu direktorja D. d.o.o.. Iz kandidatovega opisa dela ob prijavi ne izhaja opravljanje vodstvene funkcije v smislu upravljanja, načrtovanja, organiziranja in vodenja podjetja, ampak je opravljanje storitev v okviru dejavnosti (pravno svetovanje, svetovanje pri javnih razpisih, priprava zakonodajnih materialov). Gre za družbo za svetovanje pri razpisih z enim zaposlenim, zato takšna referenca za vodenje javnega zavoda na področju kulture s 300 zaposlenimi ne more biti ustrezna in formalno poimenovanje direktor v navedeni d.o.o. ne zadostuje.

Poznavanje področja dejavnosti zavoda v izpodbijanem obvestilu sploh ni omenjeno. Izpodbijana odločba pa navaja, da je izbrani kandidat izkazal poznavanje področja dejavnosti zavoda, pri čemer ni pojasnjeno s čim. Osnovni področji dejavnosti zavoda sta opera in balet. Sklicuje se na določbe Sklepa o ustanovitvi, ki jih citira. Razpis izrecno zahteva, da je poznavanje področja dejavnosti zavoda razvidno iz kandidatovega opisa delovnih izkušenj. Izbrani kandidat v prijavi ni navedel nobenega podatka, iz katerega bi bilo mogoče sklepati o njegovem poznavanju glasbenega in plesnega gledališča, niti o splošnem poznavanju glasbe, plesa, petja ali orkestrske dejavnosti, kar je temelj vseh dejavnosti zavoda. Opravljanje zgolj upravno-administrativnih in svetovalnih funkcij ne more šteti kot poznavanje področja glasbenega gledališča, ki je temeljna dejavnost zavoda. Ustrezna referenca ne morejo biti niti izkušnje v dramskem gledališču, ker gre za drugo dejavnost, saj so tudi na MK za obe področji pristojni različni svetovalci, tako v okviru dejavnosti uprizoritvenih umetnosti, kot v okviru dejavnosti glasbenih umetnosti. Prijava izbranega kandidata tudi v tem pogledu poznavanja področja dejavnosti zavoda ne izkazuje zahtevanega pogoja.

Razpis izrecno zahteva le kandidatovo izjavo glede dokazovanja izpolnjevanja pogojev „najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in poznavanje področja dejavnosti zavoda“ in „univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe“ brez navedbe oz. predložitve dokazil, ki so pri drugih pogojih razpisa sicer natančno določena. Mogoče je sklepati, da tožena stranka sploh ni imela namena preverjati izpolnjevanja omenjenih pogojev. Temu je sledila komisija, ki pri izbranem kandidatu ni preverjala verodostojnosti zatrjevanja izpolnjevanja nekaterih pogojev. Navaja 29. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), po katerem mora kandidat delodajalcu predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev. Tudi če bi se tožena stranka pri izbranem kandidatu sklicevala na okoliščino, da so ji podatki v zvezi z izpolnjevanjem omenjenih pogojev že znani, to pomeni lahko le neenako obravnavanje ostalih kandidatov, glede katerih ministrstvo teh podatkov nima, zato je razpis v tem pogledu diskriminatoren. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijana akta: obvestilo in odločbo tožene stranke o imenovanju B.B. za direktorja javnega zavoda A. ter razpis, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi tožena stranka navaja, da je bil postopek izbire izveden zakonito in pravilno in da izbrani kandidat izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta ter pojasni postopek izbire. Vsi kandidati, vabljeni na razgovor, so bili v vabilu pozvani, da na razgovor prinesejo originalna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, dokazilo o pridobitvi univerzitetne oz. visoke strokovne izobrazbe (diplomo), dokazilo o delovnih izkušnjah na vodilnem delovnem mestu (npr. pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu, potrdilo delodajalca), dokazilo o znanju najmanj dveh svetovnih jezikov, in sicer najmanj enega na višji ravni in drugega na osnovni ravni. Iz zapisnika o opravljenih razgovorih je razvidno, da so kandidati na razgovoru podali na vpogled originalna dokazila o izpolnjevanju formalnih pogojev za zasedbo delovnega mesta. S strani kandidatov izkazano izpolnjevanje formalnih pogojev za zasedbo delovnega mesta je bil pogoj za uvrstitev v naslednjo fazo postopka. Izbrani kandidat B.B. ima vse pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta in ima več kot 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, kar je navedel v svoji prijavi skupaj z opisom del in nalog na dosedanjih delovnih mestih. Kljub temu, da ob prijavi ni natančno navedel datuma začetka in konca opravljanja dela (so samo letnice), je bilo mogoče nesporno ugotoviti, da ima več kot 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, kar je izkazal z dokazili, ki jih je predložil na vpogled, delovno knjižico in pogodbe o zaposlitvi, iz katerih je bilo razvidno delo, ki ga je opravljal. Zato navedbe tožnika glede verodostojnosti dokazil o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta izbranega kandidata niso utemeljene. Javni razpis ne zahteva, da so vodilne delovne izkušnje pridobljene na primerljivih delovnih mestih ali podobnega obsega kot vodenje A. ali celo s področja dela javnega zavoda. Razpisna komisija je iz prijave ter predložnega programa izbranega kandidata ugotovila, da slednji pozna področje dejavnosti zavoda, kar je na razgovoru le še potrdil. Tako z vidika poslovnega delovanja, kot z vidika poznavanja področja dejavnosti zavoda je po mnenju strokovne komisije izbrani kandidat izmed prijavljenih kandidatov pripravil najbolj celovit in dovršen program v smislu programske vizije in strategije ter poslovne sanacije in razvoja zavoda, kar brez tvornega poznavanja dejavnosti zavoda ne bi bilo mogoče. V prijavi je natančno predstavil oba vidika vodenja hiše, poslovno upravljanje in umetniško vizijo. Predlagani kandidat je ob razdelani umetniški viziji za področje opere in področje baleta predstavil tudi sodelavca za vodenje umetniško strokovnega dela za področje opere ter vodenje umetniško strokovnega dela za področje baleta. Odločbo o imenovanju je mogoče preizkusiti. V zakonskih okvirih je dana ministru pri odločanju diskrecijska pravica. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stanka z interesom B.B. v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da izpolnjuje razpisne pogoje ter da ima več kot 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, kar je navedel v prijavi, skupaj z opisom del. To je izkazal tudi pred razpisno komisijo in sicer od 1. 11. 1999 do 31. 7. 2005 je bil glavni in odgovorni urednik revije F., kar je bilo izkazano z izjavo direktorice podjetja G. d.o.o. z dne 1. 7. 2013, kjer je opravljal vse organizacijske in vodstvene funkcije, od pridobitve diplome dalje pa je v podjetju G. d.o.o. vodil pravno službo. Od 22. 11. 2006 do 30. 6. 2009 je bil pomočnik direktorice v H., kar je izkazal s pogodbo o zaposlitvi z dne 4. 11. 2006. Od 1. 7. 2009 do 25. 5. 2011 je bil direktor podjetja D. d.o.o., od 26. 5. 2011 do 19. 5. 2013 je bil vršilec dolžnosti ravnatelja E. in od 20. 5. 2013 je opravljal funkcijo v.d. ravnatelja A., kar je vse izkazal komisiji s potrdili, kot jih navaja in prilaga. Tako je nesporno mogoče ugotoviti, da ima več kot 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Poznavanje področja dejavnosti pa je izkazal s celotnim programom dela.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali so bila kršena pravila za izvedbo javnega razpisa na način, da bi kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Sporno je vprašanje ali izbrani kandidat izpolnjuje v obravnavanem javnem razpisu določene pogoje. Imenovanje direktorja zavoda je urejeno v Zakonu o zavodih (v nadaljevanju ZZ). Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pravili zavoda (prvi odstavek 33. člena ZZ). Direktorja zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače odločeno (34. člen ZZ). V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas za katerega bo imenovan, rok do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri (35. člen ZZ). Po 36. členu ZZ mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v 15-dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

ZUJIK, ki dopolnjuje navedeno ureditev, ko gre za področje kulture v 39. členu med drugim določa, da akt o ustanovitvi javnega zavoda podrobnejše določi postopek imenovanja direktorja in pogoje, ki jih mora izpolnjevat. ZUJIK v prvem odstavku 36. členu določa, da direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta ali strokovnega sveta za dobo 5 let z možnostjo ponovnih imenovanj. Poleg javnega razpisa lahko ustanovitelj javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Za direktorja je lahko imenovan kdor strokovno pozna področje dela javnega zavoda in ima vodstvene sposobnosti (drugi odstavek 36. člena ZUJIK). Mnenje iz prvega odstavka 36. člena ZUJIK ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru. Če svet oz. strokovni svet zavoda predhodnega mnenja ne da v roku 30 dni se šteje, da je mnenje pozitivno.

Glede postopka imenovanja ravnatelja javnega zavoda A. Sklep o ustanovitvi dodatnih ali drugačnih določb ne vsebuje. Po 8. členu Sklepa o ustanoviti ravnatelja imenuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta, ki morata podati mnenje k predlaganemu kandidatu v roku 30 dni od prejema poziva, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Iz navedenih določb ZZ in ZUJIK izhaja, da pri izbiri ravnatelja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, saj ima minister, pristojen za kulturo, široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. To velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki pa razpisne pogoje izpolnjujejo, in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po določbah 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

V 9. členu Sklepa o ustanoviti so predpisani podrobnejši pogoji za imenovanje, ki jih mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati kandidat: univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in poznavanje področja dejavnosti zavoda, aktivno znanje slovenskega jezika, znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni in pasivno znanje najmanj enega strokovnega jezika, sposobnost za organiziranje in vodenje. Kandidati za ravnatelja morajo ob prijavi na razpis predložiti programe delovanja zavoda v prihodnjih 5-letih (9. člen Sklepa o ustanovitvi). Enake pogoje določba tudi obravnavani javni razpis.

Ker je tudi za diskrecijsko odločbo treba navesti razloge za svojo odločitev (peti odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, ki se smiselno uporablja v obravnavanem primeru) je odločitev o izbiri treba obrazložit tako, da so razvidni razlogi, zaradi katerih je glede na razpisne pogoje in zakonske zahteve izbrani kandidat najustreznejši. V izpodbijanem aktu je podrobneje obrazložen potek izbirnega postopka, navedeni so odločilni kriteriji in vprašanja, ki jih je vsem kandidatom, ki so izpolnjevali formalne pogoje za zasedbo delovnega mesta, zastavila komisija z namenom, da izbere strokovno najbolj usposobljenega kandidata z zahtevanimi delovnimi izkušnjami. Tožena stranka je v odločbi o izbranem kandidatu tudi pojasnila, katere delovne izkušnje izbranega kandidata je upoštevala, in sicer je navedla, da je bil izbrani kandidat od leta 2007 do leta 2009 pomočnik direktorice v C., od leta 2009 do leta 2011 direktor D. d.o.o., od leta 2011 do 2013 v. d. ravnatelja zavoda E. ter od 20. 5. 2013 v.d. ravnatelja A.. Slednje izhaja tudi iz prijave izbranega kandidata. Iz zapisnika o opravljenih razgovorih pa izhaja, da so vsi kandidati na razgovorih podali na vpogled komisiji originalna dokazila o izpolnjevanju formalnih pogojev. Sicer v prijavi res niso navedeni datumi začetka in konca opravljanja dela, kot pravilno navaja tožnik, kar pa ne pomeni tudi, da navedeni pogoj pri izbranem kandidatu ni izpolnjen. Iz zapisnika o opravljenih razgovorih s kandidati 0141-209/2013/22 namreč izhaja, da so vsi kandidati na razgovoru podali na vpogled originalna dokazila o izpolnjevanju formalnih pogoje, kar nenazadnje zatrjuje in dokazuje tudi stranka z interesom v odgovoru na tožbo, zato sodišče ni našlo neenakega obravnavanja, kot zatrjuje tožnik. Po povedanem sodišče ne vidi razloga, da ne bi kot pravilnim sledilo ugotovitvam tožene stranke v obrazložitvi izpodbijanega akta, da izbrani kandidat izpolnjuje pogoj najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, kar tožnik izpodbija. Neupoštevne pa so navedbe iz odgovora tožene stranke na tožbo, da je v delovne izkušnje upoštevala tudi delo glavnega urednika revija F. in vodenje pravne službe G. d.o.o., saj to iz obrazložitve izpodbijanega akta in akta o izbiti ne izhaja. Odgovor na tožbo namreč ne more nadomestiti razlogov izpodbijanega akta. Po presoji sodišča je zadostno ugotovljeno, da ima predlagani kandidat več kot 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, tako kot navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanih aktov. Zato so tožnikovi ugovori, da ni mogoče preizkusiti razlogov za izbiro kandidata ob dejstvu, da mu je bila dana možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo, po presoji sodišča neutemeljeni in ne gre za kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, kot meni tožnik.

Glede pogoja poznavanja področja dejavnosti zavoda, pa se sodišče strinja z razlogi tožene stranke, da navedeni pogoj ne pomeni, da mora izbrani kandidat opravljati delo prav na področjih iz obravnavanega zavoda, kot želi prikazati tožnik. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta, kot tudi odločbi o izbiri kandidata pojasnila, zakaj ocenjuje, da izbrani kandidat pozna področje dejavnosti zavoda. Tožnikov program je ocenila kot najbolj celovit in dovršen, tako v smislu programske vizije in strategije, kot v smislu poslovne sanacije in razvoja zavoda. Tožena stranka je pojasnila, na katerem področju je predlagani kandidat dobil najvišje število točk in razloge zanje, kar pomeni, da je pojasnila tudi primernost izbranega kandidata glede na njegovo strokovno usposobljenost. Iz tabel, ki so priloge zapisnika komisije, je razvidno število točk po posameznih kriterijih, po katerih je predlagani kandidat pridobil več točk od tožnika in je skupaj dosegel 57 točk, glede na tožnika, ki je dosegel 45 točk.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da so očitki tožnika, da izbrani kandidat ne izpolnjuje pogoja najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in pogoja poznavanja področja dejavnosti zavoda, neutemeljeni. Sodišče tudi ugotavlja, da je bil obravnavani javni razpis skladen z določbami ZUJIK, ZZ in Sklepom o ustanovitvi ter da ni bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek. Tožena stranka je prejela tudi predhodni pozitivni mnenji sveta in strokovnega sveta javnega zavoda. Izpodbijano odločbo je mogoče preizkusiti. Iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da je bil izbran kandidat, ki ni vložil vloge v skladu z razpisom, tako kot želi prikazati tožnik. Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožena stranka izkazala, da izbrani kandidat izpolnjuje vse v razpisu določene pogoje, med drugim tudi najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in poznavanje področja dejavnosti zavoda, kar je razpisna komisija tudi preverila. Tožnikovi očitki, da komisija pri izbranem kandidatu ni preverjala verodostojnosti zatrjevanja izpolnjevanja razpisnih pogojev, so zato protispisni in jih sodišče kot take zavrača.

Ker je po povedanem izpodbijana odločb pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.