VSL sklep I Cpg 930/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z uvodoma citirano zamudno sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da mora v petnajstih dneh tožeči stranki plačati 16.148,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 14.680,80 EUR za čas od 7.9.2012 do plačila in od zneska 1.468,08 EUR za čas od 6.9.2012 do plačila (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 530,90 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge, posebej pa zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagala je razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnik sicer izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da mu je bila tožba v odgovor vročena po fikciji dne 3.9.2013 z navedbo, da mu jo je pooblaščeni vročevalec, uslužbenec Pošte Slovenije, d.o.o., vročil že 2.9.2013, zaradi česar je že 2.9.2013 poslal tudi odgovor na tožbo, nato pa dne 4.10.2013 še popoln odgovor na tožbo z vsemi dokaznimi listinami in v dveh izvodih. Pritožbi je priložil potrdili o oddaji pošiljke z dne 2.9.2013 in z dne 4.10.2013, poizvedbo z dne 15.11.2013 glede sledenja pošiljke z dne 4.10.2013, odgovor na tožbo z dne 2.9.2013 s prilogami in odgovor na tožbo z dne 4.10.2013 s prilogami.

6V spisu se nahaja obvestilo pošte sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega izhaja, da priporočenega pisma (katerega vsebina je bila tožba s prilogami), toženi stranki ob poskusu vročitve ni bilo mogoče osebno izročiti, zaradi česar je bilo dne 19.8.2013 v naslovnikovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti ter, da naslovnik v 15-ih dneh, odkar mu je bilo puščeno zgoraj navedeno obvestilo, pisanja na pošti ni dvignil. Če pa naslovnik pisanja v 15-ih dneh od prejema obvestila ne dvigne, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka (primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS, II Ips 393/2010, II Ips 39/2012), to je v obravnavanem primeru 3.9.2013, rok za vložitev odgovora na tožbo pa je začel teči 4.9.2013 in se je iztekel dne 3.10.2013.

7Ker je obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa (prvi odstavek 224. člena ZPP), torej vročitev tožbe tožencu dne 3.9.2013 s fikcijo po četrtem odstavku 142. člena ZPP.

8Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar pritožbeno zatrjevanega dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal. Skladno s petim odstavkom 21. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 93/2008, 25/2009) je na vročilnici prostor za besedni vpis datuma prejema pisma, ki ga napiše prejemnik pisma in prostor za podpis prejemnika, s katerim le-ta potrjuje prejem pisma. Take vročilnice v spisu ni, niti je ni predložil pritožnik. ZPP sicer ne določa dokaznih pravil v smislu opredelitve dokazov, s katerimi stranka lahko ovrže podatke iz javne listine. Toda pritožnik je v zvezi z zatrjevano vročitvijo tožbe dne 2.9.213 predložil le odgovor na tožbo, datiran z dnem 2.9.2013, in potrdilo o oddaji pošiljke na pošti v V. tega dne, naslovljeno na Okrožno sodišče v Ljubljani in z vpisano navedbo "VIII Pg 3355/2013", ne pa tudi potrdila pošte o sledenju te pošiljke, kot je to storil za pošiljko, oddano na pošto v V. dne 4.10.2013 in katere vsebino je že na potrdilo o oddaji pošiljke z dne 4.10.2013 označil z navedbo "VIII Pg 3355/2013 - odg. 1" in se v predmetnem spisu kot odgovor na tožbo tudi nahaja, ne pa tudi odgovor na tožbo z dne 2.9.2013. Po drugem odstavku 112. člena ZPP se sicer šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, dvom v vsebino pošiljke, katere oddajo izkazuje pritožnik s potrdilom o oddaji pošiljke z dnem 2.9.2013 izhaja tudi iz vsebine odgovora na tožbo z dne 4.10.2013, iz katerega pa ne izhaja, da bi šlo za dopolnitev zatrjevanega predhodno 2.9.2013 vloženega odgovora na tožbo oziroma, da je bil odgovor na tožbo sploh že vložen. Pritožnik torej ni uspel dokazati, da je odgovor na tožbo vložil pravočasno, saj je rok za vložitev odgovora začel teči 4.9.2013 in se je iztekel dne 3.10.2013, pritožnik pa je odgovor na tožbo, ki ga je sodišče prejelo, oddal priporočeno na pošto šele 4.10.2013. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP je torej tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnjen.

9Vprašanje upravičenega odstopa od pogodbe in s tem povezan vrnitveni zahtevek je vprašanje sklepčnosti tožbe, ki jo mora sodišče presoditi v okviru preizkusa pogojev za izdajo zamudne sodbe po tretji in četrti točki prvega odstavka 318. člena ZPP, torej materialnopravne presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa vprašanje nedopustnega razpolaganja strank po tretjem odstavku 3. člena ZPP, kot to zmotno meni pritožnik.

10Pritožnik pa utemeljeno opozarja na nepreizkusljivost izpodbijane sodbe. Prvostopenjsko sodišče je toženi stranki naložilo v plačilo 16.148,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 14.680,80 EUR za čas od 7.9.2012 do plačila in od zneska 1.468,08 EUR za čas od 7.9.2012 do plačila. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja dejansko stanje, na podlagi katerega je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo v plačilo 1.468,08 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, tudi glede tožbenega zahtevka na plačilo 14.680,80 EUR s pripadajočimi obrestmi pa je v sodbi navedeno dejansko stanje tako skopo, da sodbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj iz tožbe izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki kupljeno programsko opremo dostavila dne 7.8.2012.

11Kadar tožena stranka ne odgovori na tožbo, se njena pasivnost obravnava kot priznanje tožnikovih dejstev, zato zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Ker pa je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi sklepčnost tožbe, torej da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz navedb v tožbi, mora sodišče poiskati pravno normo, ki jo bo uporabilo, ter opraviti sumbsumpcijo pravnorelevantnih dejstev pod to pravno normo. Drugače povedano: iz obrazložitve sodbe mora biti jasno in nedvoumno razvidno, katera pravnorelevantna dejstva je sodišče vzelo kot podlago za svojo odločitev in na katero pravno normo jo je oprlo. Ob upoštevanju specifičnih procesnih pravil mora namreč sodišče tudi materialno pravo uporabiti na enak način, kot takrat, ko gre za sodbo v kontradiktornem postopku (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-201/01). Glede na obrazloženo je zato podana bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12Utemeljeni pritožbi tožene stranke je že iz tega razloga pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).