VSL sodba I Cpg 925/2014

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se sklep o izvrši Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 139481/2009 z dne 30. 9. 2009 razveljavi v delu, ki se nanaša na tek zamudnih obresti od 19. 8. 2009 do 28. 9. 2009, ter se zahtevek v tem delu zavrne.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 139481/2009 s 30. 9. 2009 v 1. in 4. točki izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev 1.070,00 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožena stranka zoper sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti o kateri Vrhovno sodišče RS še ni odločilo, zato bi moralo sodišče počakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Ker ni tako ravnalo, je sodišče zagrešilo kršitev določb kazenskega (pravilno pravdnega) postopka.

Izpodbijana sodba je nepravilna v obrestnem delu. Tožeča stranka ni navedla, kdaj je tožena stranka prišla v zamudo in ni podala navedb o tem, kdaj je potekel rok za prostovoljno plačilo dolga. V dokaz svojim navedbam o pozivu na plačilo je predložila poziv z dne 10. 9. 2009.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca upoštevalo kazensko pravnomočno obsodilno sodbo Okrajnega sodišča na Vrhniki z opr. št. I K 12902/2010 z dne 20. 9. 2012. Tako postopanje mu nalaga določilo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Stališče pritožbe, da bi sodišče z odločanjem moralo počakati do odločitve o izrednem pravnem sredstvu, je napačno. Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.

6Pač pa pritožba utemeljeno napada tisti del sodbe, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti. Sodišče je odločilo, da je dolžna povrniti tožena stranka zakonske zamudne obresti od 19. 8. 2009 dalje. Tožeča stranka je 18. 8. 2009 nakazala pravnemu nasledniku zavarovanca zavarovalnino. Toženo stranko je pozvala k plačilu regresnega dolga, vendar do plačila ni prišlo. Pritožba utemeljeno navaja, da tožeča stranka ni podala konkretnejših navedb, ki bi utemeljevale tek zamudnih obresti.

Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (2). Tožena stranka je bila najkasneje z vložitvijo predloga za izvršbo 28. 9. 2009 seznanjena s tožnikovo zahtevo za izpolnitev obveznosti, zato je višje sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano sodbo v obrestnem delu spremenilo tako, da je določilo začetek teka zamudnih obresti z dnem vložitve predloga z izvršbo, zahtevek za tek obresti pred tem datumom (od 19. 8. 2009 do 28. 9. 2009) pa zavrnilo (358. člen ZPP).

7Ker je tožena stranka uspela zgolj s tistim delom pritožbe, ki se nanaša na tek zamudnih obresti s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari pa ni uspela, krije sama svoje pritožbene stroške (154. člen in 165. člen ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Uradni list RS št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.

(2) Uradni list RS št. 83/2001 in naslednji, v nadaljevanju OZ.