VSL Sodba V Cpg 1148/2017

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana zamudna sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno zamudno sodbo ugodilo tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da sta toženi stranki posamično in v sodelovanju kršili slovensko blagovno znamko št. 201470992 "xmas3", slovenski registrirani model št. 201350089 z naslovom "Božično drevo", materialno avtorsko pravico na obliki industrijskega oblikovanja umetnih lesenih božičnih dreves na znaku/logotipu smrekica, z uporabo znakov za označevanje umetnih lesenih dreves vključno z embalažo v gospodarskem prometu, vključno z oglaševanjem, ponujanem za prodajo ter prikazovanjem takih izdelkov na spletnih straneh umetnih lesenih drevesc, pridobitvijo domene xmas.3eu za namen kršitve zadevnih pravic in uporabo navedene domene za naslov internetne strani www. ..., vključno spletne trgovine, na kateri so se prikazovali, ponujali in prodajali kršeči izdelki, z uporabo napisa www. ... na embalaži kršečih izdelkov, na poslovni dokumentaciji ter z navajanjem neresničnih podatkov v registru EURid pri domeni xmas3.eu za organizacijo in sicer navedbo imena družbe O. d. o. o. brez vednosti lastnikov ali zakonitih zastopnikov te družbe (točka I izreka). Sodišče prve stopnje je ugodilo prepovednim zahtevkom za uporabo navedenih znakov, zahtevkom za odstranitev, in odpoklic iz gospodarskih tokov ter uničenje kršečih izdelkov vključno z embalažo in zahtevku za objavo sodbe (točke II do VI in VIII izreka). Ugodilo je tudi zahtevku, da se tožečo stranko razglasi za imetnika domene xmas3.eu registrirane v registru EURid, pri čemer se to vpiše v register domen pri EURid (točka VII izreka). Tožencema je naložilo, da sta dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.049,11 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila (točka IX izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe izhaja, da je tožeča stranka 16. 1. 2017 vložila tožbo proti tožencema. Tožba je bila tožencema pravilno vročena v odgovor in nanjo nista odgovorila. Ker so bili izpolnjeni tudi ostali v zakonu določeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo.

3Drugi toženec je zoper zamudno sodbo vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4V pritožbi je pojasnil, da je v postopku osebnega stečaja na podlagi sklepa z dne 25. 5. 2015 St 000, v katerem je sodišče za upravitelja imenovalo L. K., ki pa o tožbi ni bila obveščena. Ker ni vedel, da upraviteljica o tožbi ni bila obveščena, na tožbo ni odgovoril. Navaja tudi, da kot fizična oseba ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti. Kot odgovorna oseba oziroma direktor družbe P. d. o. o. pa je zgolj zastopal navedeno družbo, zato je sodba nepravilna. Sodba je nepravilna tudi v točki VII izreka, kjer je sodišče prve stopnje razglasilo tožečo stranko za imetnika domene xmas3.eu. Ta domena je osebna last drugega toženca in ta odločitev pomeni protiustavno razlastitev. Največ kar bi sodišče lahko toženi stranki v tej zvezi naložilo, je prepoved uporabe domene za prodajo izdelkov določene vrste, ne more pa je razlastiti. Toženec zaradi osebnega stečaja ne more plačati stroškov objave v časopisih Delo, Dnevnik in Večer, zato je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna tudi v tem delu.

5Tudi upraviteljica v postopku osebnega stečaja drugega toženca je v vlogi z dne 7. 7. 2017, s katero je v obravnavanem postopku predlagala vrnitev v prejšnje stanje, zatrjevala, da vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu z določili ZPP, ker ji tožba kot kot zakoniti zastopnici drugega toženca ni bila vročena v odgovor. Navajala je, da podrejeno vlaga pritožbo zoper zamudno sodbo zaradi bistvene kršitve postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijano zamudno sodbo v celoti potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

7Pritožba ni utemeljena.

8Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se v primeru postopka osebnega stečaja z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ta ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, je zakoniti zastopnik stečajnega postopka upravitelj, s preostalim premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, pa stečajni dolžnik lahko razpolaga sam. Z začetkom postopka osebnega stečaja je torej poslovna sposobnost stečajnega dolžnika delno omejena. Ker je stečajni dolžnik pravdno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), dolžnik v primeru, da se pravdni postopek nanaša na premoženjski spor v zvezi s premoženjem, ki spada v stečajno maso, pravnih dejanj v tem postopku ne more opravljati samostojno. V takem primeru je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v postopku (primerjaj sklepa VSRS III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016 in X Ips 251/2016 z dne 30. 11. 2016).

9Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). V stečajno maso spada premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka ter vse premoženje doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter premoženje doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP).

10Obravnavani spor se nanaša na uveljavitev nedenarnih terjatev tožeče stranke na podlagi ZIL-1 (Zakon o industrijski lastnini) in ZASP (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah), konkretno ugotovitvenih in prepovednih zahtevkov, zahtevka za uničenje kršečih izdelkov in objavo sodbe. Uveljavitev navedenih terjatev tožeče stranke na obseg stečajne mase drugega toženca nima nobenega vpliva. Obravnavani pravdni postopek se ne nanaša na premoženje dolžnika, ki je v osebnem stečaju in tudi ne vpliva na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Ugotovitveni in prepovedni zahtevki zadevajo ravnanje stečajnega dolžnika osebno. Določbe prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP ni mogoče razlagati tako široko kot to navaja pritožnik. Ker se omejitev pritožnikove poslovne sposobnosti ne nanaša na nedenarne terjatve zaradi kršitve pravic, je bila vročitev tožbe stečajnemu dolžniku osebno pravilna. Zmotne so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v obravnavanem primeru tožbo vročiti v odgovor upraviteljici, ker je bil v času vložitve tožbe že začet stečajni postopek nad drugim tožencem.

11Zmotno je tudi stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da drugi toženec zaradi osebnega stečaja ne more plačati stroškov objave sodbe in tožbeni zahtevek za objavo sodbe zavrniti. Stroški objave sodbe v treh dnevnih časopisih imajo na poplačilo upnikov glede na njihovo višino zanemarljiv vpliv.

12Drugi toženec tudi s trditvami, da osebno ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti, temveč je le kot direktor zastopal prvo toženo družbo, ne more uspeti. Pri navajanju teh pritožbenih razlogov gre za grajanje ugotovljenega dejanskega stanja. Zamudne sodbe se iz tega razloga ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP). Navedb drugega toženca tudi ni mogoče preizkusiti glede razloga, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), saj so pritožbene navedbe v tej smeri premalo konkretizirane. Drugi toženec se le pavšalno sklicuje na nasprotje med dejstvi in dokazi.

13Pritožba je neutemeljena tudi v delu zoper točko VII izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje preneslo domeno www. ... na tožečo stranko.Tožeča stranka je ta zahtevek utemeljevala na določilih Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene.eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo (UL L 162/40 z dne 30. 4. 2004, v nadaljevanju Uredba 874/2004). Imetnik pravice lahko namesto preklica zahteva prenos domenskega imena nase, če se prijavi za to domensko ime in zadovolji splošnim merilom o izpolnjevanju pogojev iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 733/2002, ki določa, da lahko domeno pridobi pravna oseba s sedežem na Evropski Uniji. Tožeča stranka je navajala, da ta pogoj izpolnjuje, zato je namesto izbrisa domene s tožbo zahtevala prenos sporne domene nase.

14Uredba 874/2004 v prvem odstavku 21. člena določa, da je registrirano domensko ime predmet preklica v okviru ustreznega zunajsodnega ali sodnega postopka, če je identično imenu ali ga je mogoče zamenjati z imenom za katerega je pravica priznana ali dodeljena po nacionalni zakonodaji in/ali zakonodaj skupnosti kot so pravice iz člena 10/1 in če je ime registriral imetnik brez pravic ali je ime registrirano ali se uporablja nepošteno(točka (b) prvega odstavka citiranega člena. V 22. členu Uredba 874/2004 ureja nadomestni postopek za reševanje sporov oziroma postopek ADR. V 11. točki 22. člena Uredba 874/2004 določa, da se v primeru postopka proti umetniku domenskega imena sosvet za ADR odloči za preklic domenskega imena, če ugotovi, da je registracija špekulativna ali neprimerna, kakor opredeljuje 21. člen uredbe. Domensko ime se prenese na pritožnika, če se pritožnik prijavi za to domensko ime in zadovolji splošnim merilom o izpolnjevanju pogojev iz čl. 4 (2) Uredbe (ES) št. 733/2002.

15Tožeča stranka je v tožbi navajala, da je tožena stranka z registracijo navedene domene kršila njene pravice iz znamke in avtorske pravice in pri registraciji in uporabi domene ravnala nepošteno. Tega drugi toženec v pritožbi ne more več prerekati. Ker Uredba 874/2004 v primeru nepoštenega ravnanja določa razen preklica domene tudi možnost prenosa domenskega imena na (pri)tožnika, je tožbeni zahtevek tudi v tem delu utemeljen. Nepošteni pridobitelj domenskega imena se ne more sklicevati na varstvo pridobljenih pravic. O prenosu domenskega imena je pristojen odločati sosvet za ADR v zunajsodnem postopku oziroma sodišče (1.točka 21. člena in 13. točka 22. člena Uredbe 874/2004).

16Pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

17Stroški postopka z odgovorom na pritožbo niso bili potrebni, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso ničesar prispevale k rešitvi pritožbe, zato je dolžna tožeča stranka te stroške nositi sama. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. člena ZPP.