VSC Sklep PRp 76/2019

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 335,80 EUR nadomesti z zneskom 305,17 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenih delih izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da je obdolženec dolžan plačati stroške sodnega izvedenca v višini 335,80 EUR v 30. dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer se prisilno izterjajo.

2Zoper tak sklep se pritožuje obdolženec, ki smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in podredno vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V predmetni zadevi je bil obdolženec s sodbo o prekršku PR 1232/2018 z dne 7. 2. 2019, , ki je postala pravnomočna 3. 6. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Prp 43/2019 z dne 7. 5. 2019, spoznan za odgovornega storitve uvodoma naštetih prekrškov in mu je bilo poleg plačila globe v III. točki izreka naloženo tudi plačilo stroškov postopka v do tedaj znani višini. Glede stroškov ustnega podajanja izvida in mnenja sodnega izvedenca Ž. L. pa je odločilo, da je tudi te stroške dolžan plačati obdolženec in da jih bo odmerilo s posebnim sklepom, ko bodo ti stroški znani. Sklep o odmeri stroškov sodnemu izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja na naroku za ustno obravnavo 7. 2. 2019 je sodišče prve stopnje izdalo 18. 2. 2019 in izvedencu priznalo skupno 335,80 EUR, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je plačilo teh stroškov naložilo obdolžencu.

5Kot izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 18. 2. 2019, je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo:

(-) plačilo za pripravo na ustno podajanje zahtevnega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) v višini 153,00 EUR,

(-) plačilo za ustno podajanje izvida in mnenja po drugem odstavku 41. člena Pravilnika 2-krat po 38,00 EUR, saj je podajanje mnenja trajalo eno uro,

(-) plačilo za čakanje na ustno podajanje mnenja po tretjem odstavku 41. člena Pravilnika 6-krat po 11,00 EUR, saj se je glavna obravnava vršila od 8.30 do 12.30 ure in je od tega izvedenec mnenje podajal eno uro, 3 ure pa čakal na narok,

(-) plačilo za čas potovanja na sodišče po četrtem odstavku 41. člena Pravilnika v višini 11,00 EUR in

(-) potne stroške v višini 1,00 EUR, kolikor znaša vozovnica za mestni avtobus.

Skupno odmerjeno plačilo in nadomestilo stroškov pa je povečalo za 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 0,53% prispevek za zdravstveno zavarovanje.

6Ker iz povzete obrazložitve sklepa z dne 18. 2. 2019 izhaja, da se je sodišče prve stopnje sklicevalo na Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter za odmero uporabilo 41. člen tega Pravilnika, je povsem jasno, da je uporabilo novi pravilnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 84/18 in se je začel uporabljati 1. 1. 2019. Pravilnik, na katerega se sklicuje pritožnik in ga označuje z objavo v Uradnem listu št. 50/15 se je namreč imenoval Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (ne pa tudi o sodnih tolmačih!) in je nagrade za ustno podajanje mnenja urejal v 52. členu, drugačni pa so bili tudi zneski nagrad. Pritožbeno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku tako ni podana.

7Prav tako ni mogoče kot bistveno kršitev določb postopka o prekršku šteti okoliščino, da je ustna obravnava 7. 2. 2019 potekala tako, da so bile vse priče in izvedenec vabljeni ob 8.30, nato pa je izvedenec bil zaslišan zadnji, s čimer je nastala potreba po priznanju plačila za čakanje na narok. Čeprav se zdi tako postopanje sodišča na prvi pogled neracionalno in neekonomično, temu ni tako. Pred podajanjem ustnega mnenja izvedenca je namreč pomembno, da se izvedenec seznani tudi z izpovedjo prič, ki so bile zaslišane predhodno, saj lahko tudi to vpliva na končno mnenje izvedenca. Tako se ni mogoče strinjati z očitki, da je sodišče prve stopnje z nevestnim delom po nepotrebnem dodatno stroškovno obremenjevalo obdolženca.

8Sicer držijo pritožbene navedbe, da iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, kdaj je posamezna priča pristopila in kdaj je končala s pričanjem, vendar je to posledica dejstva, da sodišče ni opravilo niz samostojnih narokov za izvedbo dokazov, temveč ustno obravnavo, v takem primeru pa se v zapisnik ne vpisuje uro začetka in konca posameznega pričanja. Kljub temu je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 18. 2. 2019 jasno navedlo, da je zaslišanje izvedenca trajalo eno uro in je temu verjeti, zlasti ko tudi sam pritožnik ne podaja trditev o tem, da bi bila taka ugotovitev napačna.

9Nadalje so neutemeljeni očitki, da je sodišče sklep z dne 18. 2. 2019 izdalo še preden je bila naloga po strokovni plati izvedenca opravljena. Res je, da je načeloma izvedenec upravičen do plačila, ko delo opravi v celoti tj. ko izdela pisno mnenje, je upravičen do plačila za to, ko opravi ustno zaslišanje pa tudi do plačila za ustno podajanje mnenja. V obravnavani zadevi, ko je postopek o prekršku pravnomočno končan in sodba temelji tudi na tem mnenju, že pojmovno ni mogoče govoriti o tem, da naloga, ki bi jo izvedenec moral izvesti, še zdaleč ni končana. izvedenec svojega dela ni končal. Sklicevanje obdolženca na sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 21/2018 z dne 12. 7. 2018 je neutemeljeno, ker navedena odločba ureja povsem drugačno situacijo, ko je izvedenec upravičen do plačila četudi do izdelave mnenja na koncu ni prišlo, če razlogi za to niso na strani izvedenca.

10Tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo priznati izvedencu za priprave na ustno podajanje mnenja le 92,00 EUR in ne 153,00 EUR, ker ni šlo za zahtevno, temveč manj zahtevno mnenje, saj je izvedenec dobesedno prebral svoje mnenje in ni odgovoril na nobena tehnična vprašanja, pritožbeno sodišče ocenjuje kot neutemeljene. Glede na to, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 3. 2018 pisno izdelano izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno, ko je tudi prepričljivo obrazložilo, da je za izdelavo izvedenskega mnenja bilo potrebno preučiti poškodbe na vozilu obdolženca, ugotoviti okoliščine, ki so privedle do dveh prometnih nezgod, v katerih je bil udeležen obdolženec, opraviti ogled in meritve krajev nezgod, odgovoriti na več sestavljenih vprašanj in opraviti zahtevno analizo nezgod ter načina gibanja vozila, kar se pozna tudi v obsežnost pisnega mnenja, tudi priprave na ustno podajanje mnenja ni mogoče oceniti drugače kot zahtevno, ne glede na obdolženčevo mnenje, da je izvedenec zgolj prebral svoje pisno izvedensko mnenje, čemur pa zapisnik o ustni obravnavi ne pritrjuje.

11Neutemeljeno je tudi obdolženčevo stališče, da sodišče izvedencu ne bi smelo priznati plačila za čakanje na narok v 6 kratniku te nagrade, temveč zgolj petkratniku, ker po tretjem odstavku 52. člena starega pravilnika v primeru če traja čakanje na narok skupaj z narokom do pol ure, izvedencu pripada samo plačilo za udeležbo na naroku. Glede na zgornje ugotovitve je čakanje trajalo precej več kot pol ure, v tem primeru pa se prizna tudi prve začete pol ure.

12Brezpredmetne pa so tudi pritožbene navedbe, da je nezakonita odreditev izplačila nagrade izvedencu v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa. Te navedbe se očitno nanašajo na sklep z dne 18. 2. 2019, ker pa gre pri tem za razmerje med sodiščem in izvedencem, ki na obdolženčev položaj v ničemer ne vpliva, so take pritožbene navedbe neupoštevne.

13Pritrditi pa je pritožniku, da bi sodišče pri odmeri nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja na naroku 7. 2. 2019 moralo uporabiti določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS št. 88/10, 1/12, 35/13, 50/15), saj 54. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. List 84/18) določa, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) ali Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15). Ker sodišče imenuje oz. postavi istega izvedenca v postopku le enkrat, po tem pa mu lahko večkrat odredi različne naloge, je za uporabo te določbe merodajno, kdaj je izvedenec v določenem postopku prvič angažiran s strani sodišča. V predmetni zadevi je odredba o določitvi izvedenca Ž. L. za izdelavo izvedenskega mnenja bila izdana 15. 1. 2018, zato je v predmetni zadevi tudi za odmero plačila in povračila stroškov ustnega podajanja izvedenskega mnenja na naroku 7. 2. 2019 potrebno upoštevati določbe Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih.

14Sodišče prve stopnje bi tako moralo izvedencu za ustno podajanje mnenja na naroku 7. 2. 2019 priznati 1. za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja 138,00 EUR (namesto 153,00 EUR), 2. za ustno podajanje izvida dvakrat po 35,00 EUR, torej skupno 70,00 EUR, namesto 76,00 EUR, 3. za čakanje na ustno podajanje mnenja šestkrat po 10,00 EUR, torej skupno 60,00 EUR in ne 66,00 EUR, 4. za čas potovanja na sodišče pa 10,00 namesto 11,00 EUR. Ob pravilni uporabi pravilnika bi izvedencu pripadala nagrada v višini 279,00 EUR in ne 307,00 EUR, kolikor je odmerilo sodišče. Upoštevajoč znižano nagrado in 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (24,69 EUR) in 0,53% prispevek za zdravstveno zavarovanje (1,48 EUR), je obdolženec dolžan plačati skupno 305,17 EUR stroškov postopka.

15Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 obdolženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v nespremenjenih delih pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

16Ker je s tem sklepom pritožbeno sodišče odločilo delno v obdolženčevo korist, mu plačila sodne takse kot edinega stroška pritožbenega postopka ni naložilo (drugi odstavek 147. člena ZP-1).