UPRS Sklep III U 309/2019-5

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je kmetijski inšpektor ustavil inšpekcijski postopek nadzora rabe kmetijskega zemljišča, ki se vodi pod št. 0611-1504/2018, zoper zavezanca A.A. (1. točka izreka). Odločil je še, da stroške postopka trpi organ (2. točka izreka). Iz njegove obrazložitve izhaja, da je inšpektor inšpekcijski postopek ustavil na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN), ker je ugotovil, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa. V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je zavezanec v letu 2009 zgradil dostopno pot po parceli št. 872/1 k.o. B., z namenom vzpostavitve dostopne poti do parcele št. 872/2 iste k.o., ki je v njegovi lasti. Tožnica je lastnica parcele št. 872/1 in s posegom ni soglašala. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/1996 s spremembami, v nadaljevanju: ZKZ), ki je veljal v času izgradnje poti, je v 107. členu določal, da ima kmetijski inšpektor pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vrnitev v prejšnje stanje v določenem roku. Po določbah 80. člena ZKZ je poseg na kmetijsko zemljišče dovoljen, če so izpolnjeni zahtevani pogoji. Na podlagi razlage 6.2. točke lokacijske informacije št. 35012-65/2013-2, ki jo je podala Občina Hrpelje – Kozina, je inšpektor ugotovil, da je ureditev dostopne poti, kot enostavnega objekta, po parceli št. 872/1 k.o. B. mogoča in je bila mogoča tudi v času njene izgradnje, zato je inšpekcijski postopek ustavil, saj določbe ZKZ in prostorskih aktov Občine Hrpelje – Kozina v konkretnem primeru niso bile kršene.

2Zoper izpodbijani sklep je tožnica vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil kot neutemeljeno.

3Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in drugostopenjsko odločbo odpravi, toženki pa naloži, da ji povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4V tožbi navaja, da ni sporno, da je inšpekcijski zavezanec zgradil dostopno pot do svoje parcele na njenem zemljišču. Za poseg ni pridobil dovoljenja in tožnica s posegom ni nikoli soglašala. V skladu z ZKZ in prostorskimi akti občine je ureditev dostopne poti na njenem zemljišču sicer mogoča, vendar pod določenimi pogoji, ki v konkretnem primeru, predvsem zaradi pomanjkanja njenega soglasja, niso izpolnjeni. Zavezanec je zato z nedovoljenim posegom v prostor in v njeno kmetijsko zemljišče kršil zakon in je zato inšpektor postopek ustavil neutemeljeno.

K I. točki izreka:

5Tožba se zavrže iz naslednjih razlogov:

6Tožnica s tožbo izpodbija sklep, s katerim je kmetijski inšpektor, na podlagi prvega odstavka 28. člena ZIN, ustavil inšpekcijski postopek. Vrhovno sodišče je v ustaljeni sodni praksi¹ zavzelo stališče, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev, pač pa ustavitev postopka, ki se je vodil po uradni dolžnosti, pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila. Z izpodbijanim sklepom tako ni bilo odločeno o zahtevi ali interesu tožnice kot stranske udeleženke inšpekcijskega postopka, zato ta z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju. Odločitev o ustavitvi inšpekcijskega postopka namreč temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Z uveljavljanjem pravnih sredstev zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka bi tožnica lahko zgolj postavljala trditve, da je nadaljevanje inšpekcijskega postopka – v nasprotju s presojo pristojnega inšpekcijskega organa – utemeljeno v javnem interesu, javnega interesa pa tožnica ni legitimirana uveljavljati in varovati. Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa ni mogoče ne začeti ne voditi (5. člen ZIN), ali je ob zasebnem interesu tudi javni interes, pa je v presoji inšpektorja. Če želi tožnica varstvo pravnega položaja v razmerju do zavezanca (z naložitvijo opustitve v medsebojnem razmerju), ne gre za javnopravno razmerje, temveč se morajo taki zahtevki uveljavljati pred sodiščem splošne pristojnosti.²

7Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje izpodbijanega sklepa, zato je tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) zavrglo. Ob tem sodišče še dodaja, da na odločitev ne more vplivati pravni pouk drugostopenjske odločbe, da je zoper izpodbijani sklep upravni spor dopusten, saj (napačen) pravni pouk stranki ne more priznati več pravic kot ji jih priznava zakon.

K II. točki izreka:

8Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Npr. sklepi, št. X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016, št. X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016, št. X Ips 394/2016 z dne 5. 7. 2017 in št. I Up 58/2019 z dne 9. 10. 2019.
² Tako tudi npr. Kerševan, v: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, 2019, str. 49.