VSM Sklep II Kp 42706/2019

Pritožbi oškodovanca D. B. se ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom, na podlagi 390. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 368. člena in v zvezi s prvim odstavkom 367. člena ZKP, napoved pritožbe D. B. z dne 5. 2. 2020 zoper razglašeno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. II K 42706/2019 z dne 29. 1. 2020, kot nedovoljeno zavrglo.

2Zoper sklep se je D. B. pritožil, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov po ZKP, predvsem pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev utemeljilo z navedbami, da po dodatni preučitvi zadeve zaključuje, da D. B. v tej kazenski zadevi, glede na vsebino in predmet obravnavane kazenske zadeve, nima položaja pravno upoštevanega oziroma dejanskega oškodovanca. Povzelo je besedilo 6. alineje 144. člena ZKP, ki opredeljuje status oškodovanca v kazenskem postopku, nato pa zaključilo, da s kaznivim dejanjem krive izpovedbe, ki se očita obdolženki v tej kazenski zadevi, ni prekršena ali vsaj ogrožena kaka osebna ali premoženjska pravica D. B., da bi zato imel položaj dejanskega oškodovanca in s tem tudi pravno upravičen interes nad izidom kazenskega postopka. Obrazložilo je, da zgolj to, da določena oseba poda kazensko ovadbo, samo po sebi še ne pomeni, da ima ta oseba v postopku tudi status oškodovanca in s tem pravice, ki mu jih v tem primeru daje ZKP; da je D. B. na glavni obravnavi sicer prejel informacije o pravicah, ki jih ima oškodovanec v kazenskem postopku, vendar je takoj sam izjavil, da on v tem postopku neke škode ni utrpel in tudi ne uveljavlja nobenega premoženjskopravnega zahtevka, ampak ga boli le neresnica; ter še, da na izid postopka v kazenski zadevi pred Okrajnim sodiščem v Lendavi I K 42370/2018 zoper obdolženo C. C., v kateri kot zasebna tožilca nastopata D. B. in njegova žena J. B., na noben način ne bo mogla vplivati izjava obdolženke, ki je predmet obtožbe tožilstva v tem postopku in jo je podala obdolženka zaslišana kot priča v navedeni kazenski zadevi na Okrajnem sodišču v Lendavi.

5Oškodovanec D. B. povzetim razlogom izpodbijanega sklepa utemeljeno nasprotuje. Navaja, da je imel v tem kazenskem postopku nedvomno status oškodovanca, saj mu je bilo omogočeno kopiranje dokumentacije iz spisa, da ga je tudi sodišče na glavni obravnavi seznanilo in opozorilo v smislu določb 65.a člena ZKP, ter da je bil po razglasitvi sodbe opozorjen, da lahko kot oškodovanec vloži pritožbo, pri čemer jo mora pred tem napovedati. Dejstvo, da je imel status oškodovanca, pa ne spremeni njegova izjava, da v tem postopku ni utrpel škode in da ne bo uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka.

6Pojem oškodovanca je opredeljen v 6. alineji 144. člena ZKP, po kateri je oškodovanec tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi Up-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017 že poudarilo in pojasnilo, da civilnih pravic in zahtevkov oškodovancev v kazenskem postopku ni mogoče razumeti zgolj v smislu zahtevka za povrnitev premoženjske škode ali pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, torej v smislu premoženjskopravnega zahtevka. Upoštevati je treba, da vsi oškodovanci v kazenskem postopku ne sodelujejo zgolj z namenom uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, ampak na primer varujejo tudi svoje osebno dostojanstvo, v katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem. Dejstvo, da ima oškodovanec širši pravni interes, kot le varstvo premoženjskopravnega zahtevka, izhaja tudi iz opredelitve oškodovanca, kot ga določa 6. alineja 144. člena ZKP.

7Opredelitev oškodovanca po citirani določbi 6. alineje 144. člena ZKP temelji na vzročni zvezi med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo njegove premoženjske oziroma osebne pravice. Oškodovanec je lahko tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno oškodovan in je subjekt oziroma nosilec kakšne pravice, ki je prekršena ali ogrožena. Oškodovanec je lahko določen že v zakonskem opisu kaznivega dejanja, ko je vključen kot objekt napada (na primer kaznivo dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika - v nadaljevanju KZ-1), lahko pa je oškodovanec tudi oseba, katere pravice so prekršene ali ogrožene s storitvijo kaznivega dejanja, pa niso zajete v zakonskem opisu kaznivega dejanja, vendar pa že sam zakonski opis daje podlago za ugotovitev, da je dejanje lahko storjeno na škodo individualno določenega oškodovanca ali individualno določenih oškodovancev (na primer kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena KZ-1)¹.

8V obravnavani kazenski zadevi se obdolženki v obtožnici očita, da je krivo izpovedovala o posledicah ravnanj konkretne osebe, to je D. B. (... da je v suspenzu zaradi problemov, ki ji jih je „narihtal“ B., ... da je bil razlog za suspenz več podanih kazenskih ovadb g. B. zoper njo na SDT, ... pri tem pa je v času izpovedbe pred sodiščem dobro vedela, da kazenske ovadbe in prijave D. B. niso bili razlog za njen suspenz ...), kar pomeni očitek krive izpovedbe o dejstvu, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje. Opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja torej vključuje njeno izpovedbo izrecno o D. B., kot osebi, ki naj bi bila odgovorna za suspenz obdolženke, po nadaljnjem opisu kaznivega dejanja pa kazenske ovadbe in prijave D. B. niso bile razlog za njen suspenz, sama pa je v času izpovedbe pred sodiščem to dobro vedela. Očitana izpovedba obdolženke bi zato lahko pomenila poseg v čast in dobro ime navedenega posameznika oziroma njegovo pravno zavarovano dobrino in v njegovo dostojanstvo. D. B., zaslišan kot priča - oškodovanec, je namreč na izrecno vprašanje državne tožilke na glavni obravnavi povedal, da se je zaradi pričanja obdolženke v tej drugi kazenski zadevi počutil zelo potrt, užaloščen, da se take laži širijo naokrog in da želi obraniti svoje ime in dostojanstvo.

9Kljub dejstvu, da D. B. v obravnavani zadevi zoper obdolženko premoženjskopravnega zahtevka ne uveljavlja, ga je glede na opis obdolženki očitanega kaznivega dejanja, v skladu s povzetimi stališči Ustavnega sodišča in sodno prakso, nedvomno treba šteti in obravnavati kot oškodovanca v tej kazenski zadevi. Za zaščito njegovih pravnih interesov mu daje zakon številna temeljna procesna jamstva, med katerimi je v skladu s spremenjeno določbo četrtega odstavka 367. člena ZKP tudi pravica do pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče obdolženca(ko) oprostilo obtožbe. Razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da očitana izjava obdolženke na noben način ne bo mogla vplivati na izid postopka v kazenski zadevi pred Okrajnim sodiščem v Lendavi I K 42370/2018, pa so za presojo in oceno, ali je D. B. dejansko oškodovanec v obravnavani kazenski zadevi, povsem nerelevantni.

10Ker je oškodovanec D. B. v zakonsko določenem roku, kot upravičenec po četrtem odstavku 367. člena ZKP, napovedal pritožbo zoper izrečeno oprostilno sodbo obdolženki, bo sodišče prve stopnje v nadaljnjem poteku postopka moralo izdelati pisno sodbo z obrazložitvijo in ustreznim pravnim poukom o pravici do pritožbe. Višje sodišče je zato pritožbi oškodovanca ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Sodba VSL I Kp 1050/2004 z dne 9. 3. 2005.