VSL Sklep II Cpg 289/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Izpodbijani sklep

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 10. 1. 2020 zoper sodbo VI Pg 1203/2019 z dne 9. 12. 2019 zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na 343. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotovilo je, da je bila sodba z dne 9. 12. 2019 tožencu vročena 31. 12. 2019, rok za vložitev pritožbe pa se je iztekel 8. 1. 2020. Ker je toženec pritožbo vložil 10. 1. 2020, jo je vložil prepozno.

Pritožba toženca

2Zoper ta sklep je toženec pravočasno vložil laično pritožbo, v kateri zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni navedel. V pritožbi je tako predlagal, naj se njegova pritožba z dne 10. 1. 2020 vseeno upošteva. Navedel je, da je bil napačno seznanjen, da se sobota in nedelja vštevata v rok 8 dni, prazniki pa ne. Tako je napačno menil, da ima zaradi 1. in 2. januarja 2020 še dodatna dva dni časa za pritožbo.

K odločitvi o pritožbi

3Pritožba ni utemeljena.

4O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena in petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica, saj ne gre za zadevo iz drugega odstavka 366.a člena ZPP, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

Odgovor na pritožbeni očitek

5Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih postokovnih kršitev absolutne narave.

6Procesna dejstva, ki so bila odločilna za izdajo izpodbijanega sklepa, pa tudi za odločitev o toženčevi pritožbi, niso sporna. Ta dejstva so, da je bila tožencu 31. 12. 2019 s fikcijo vročena sodba VI Pg 1203/2019 z dne 9. 12. 2019, zoper katero je toženec po preteku 8 dnevnega roka iz tretjega odstavka 458. člena ZPP (10. 1. 2020) vložil pritožbo¹.

7Glede na tako ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje pritožbo toženca z dne 10. 1. 2020 na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP pravilno zavrglo kot prepozno.

8Toženec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami (prošnjo), da je bil napačno seznanjen, da se prazniki ne vštevajo v 8 dnevni rok za pritožbo zoper sodbo. Pritožbeni rok, določen v tretjem odstavku 458. člena ZPP je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Ustreznost njegove dolžine je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča. Prav tako je stvar zakonodajalca določitev načina štetja rokov, sodišče pa je dolžno zakonske določbe o štetju rokov spoštovati. Skladno z določbo 111. člena ZPP v zakonu določenega procesnega roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka. Pritožbeni rok je „podaljšan“ le v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki je določen z zakonom o praznikih (četrti odstavek 111. člena ZPP).

9Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

10Toženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločanje o njih odpadlo.

¹ Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje je iz vročilnice pri r. št. 36 spisa razvidno, da pisma ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti naslovniku, zato je vročevalec 16. 12. 2019 v hišnem predalčniku toženca pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni v katerem ga mora prevzeti. Ker toženec tega pisma v 15 dnevnem roku ni prevzel, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15 dnevnega roka, torej 31. 12. 2019.