UPRS sodba II U 46/2016

Tožba se zavrne.

1Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje za prostor, Območna enota Maribor, Inšpekcijska pisarna Dravograd, je z izpodbijano odločbo št. 06122-1055/2014/29 z dne 9. 11. 2015, v 1. točki izreka odločila, da je inšpekcijska zavezanka, Občina A., dolžna najkasneje do 31. 8. 2016 odstraniti del javnega kanalizacijskega omrežja in sicer obnovljeno sekundarno javno kanalizacijsko vejo Stržovo … v Občini A. na zemljišču parc. št. 432/15 k.o. … ter zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje (v skupni dolžini cca 147,30m). V 2. točki izreka je prvostopenjski organ določil prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1); v 3. točki zagrozil z izvršbo z denarno prisilitvijo, če inšpekcijska zavezanka ne bo opravila naloženega dejanja na način in v roku določenem v 1. točki izreka; v 4. točki izreka odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 5. točki, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2Odločitev je bila sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-282/2014-5-00641116 z dne 24. 11. 2014, ki je sklep št. 06122-1055/2014/16 z dne 28. 7. 2014 odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je obnovo sekundarnega javnega kanalizacijskega voda Stržovo … v letu 2013 izvedla investitorica, lastnica obnovljenega voda, Občina A., brez gradbenega dovoljenja. Inšpekcijska zavezanka je pojasnila, da je bila obnovljena sekundarna veja kanalizacije zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja iz leta 1969 in da so bila dela izvedena kot investicijsko vzdrževalna dela, za kar ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

3V skladu z napotilom drugostopenjskega organa, da pri gradnji predmetne kanalizacije ne gre za vzdrževanje objekta v skladu z določbo prvega odstavka 6. člena ZGO-1, ampak za gradnjo objekta, za katerega je pred pričetkom gradnje treba pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki pa ni bilo pridobljeno, je prvostopenjski organ odločil, da je bila kršena določba 3. člena ZGO-1, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo, ki zahteva ukrepanje v skladu z določbami 152. člena ZGO-1.

4Pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski upravni akt je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo.

5Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega predpisa, na podlagi 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Pojasnjuje, da je pri hišnih priključkih v stanovanjskem naselju Stržovo … opravljala obnovitveno vzdrževalna dela na kanalizacijskem vodu, ki predstavlja nadaljevanje hišnih priključkov (sekundarni vod) do primarnega voda Stržovo in poteka pravokotno na sporni vod. Obnova kanalizacijskega voda, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje SO Ravne na Koroškem št. 3-351-26/69-3/4 z dne 2. 7. 1969, poteka na istem zemljišču oziroma istih parcelnih številkah. Projektna dokumentacija za traso zamenjave dotrajanega kanalizacijskega voda je upoštevala dejstvo, da so v neposredni bližini obstoječega voda hiše, zato bi bil izkop na isti trasi praktično neizvedljiv oziroma bi povzročil izjemno nevarnost za stabilnost stanovanjskih hiš, zgrajenih v neposredni bližini kanalizacijskega voda, zato se je trasa premaknila, v obstoječe kanalizacijske vode pa se ni posegalo.

6Tožeča stranka je prepričana, da za obnovitveno vzdrževalna dela kanalizacijskih vodov ne potrebuje gradbenega dovoljenja in svojo trditev opira na določbo 10. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Sklicuje se na odgovor tožene stranke na spletni strani, ki se sicer nanaša na zamenjavo obstoječega vodovoda. Navedeno stališče je potrdil v svoji izjavi z dne 29. 5. 2014 tudi projektant B. d.o.o. in geomehanik C. d.o.o..

7Tožena stranka se je postavila na stališče, da ni mogoče govoriti o vzdrževanju kanalizacijskega priključka, ker je izveden na novi trasi. Nujnost odmika od obstoječega omrežja je tožeča stranka že pojasnila in meni, da oddaljenost od obstoječe trase od 1,8 do 5,5m ne predstavlja novogradnje, saj poteka trasa po istih parcelnih številkah, lastniki pa ji ne nasprotujejo, razen prejšnjega lastnika nepremičnine …, kar je sanirano s soglasjem (služnostjo) novih lastnikov.

8V kolikor bi se sodišče postavilo na stališče, da gre za novogradnjo, se tožeča stranka sklicuje na določbo 1.10. točke 2. člena ZGO-1, prvi odstavek 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) ter 10 točko priloge 2 te Uredbe, ki potrjujejo, da gre za gradnjo enostavnega objekta. Navaja tudi, da je določba 3. člena ZGO-1 in 6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1, v povezavi z drugim odstavkom 66. člena, uporabljena napačno. Določba drugega odstavka 66. člena ZGO-1 je v razmerju do 3. člena specialna določba, ki jo je v konkretnem postopku treba upoštevati zaradi varovanja javnega interesa. Tožeča stranka, ki je dolžna zagotavljati minimalno komunalno oskrbo stanovanjskih stavb, ne more slediti nalogu iz izreka izpodbijane odločbe tudi zato, ker mora skladno z Odlokom Občine A. o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda, vsakemu objektu, ki leži v območju javne kanalizacije, omogočiti priključek nanjo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

9Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

10Tožba ni utemeljena.

11V zadevi je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

12Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo med strankami nesporno dejstvo, da je investitor na zemljišču parc. št. 432/15 k.o. … izvedel obnovo sekundarne javne kanalizacijske veje Stržovo …, za katero ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, sporno med strankami pa je, ali je bila njegova pridobitev potrebna. Tožeča stranka zatrjuje, da je izvajala vzdrževalna dela, v skladu z določbo 10. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, za katera se gradbeno dovoljenje ne zahteva, tožena stranka pa izpodbijano odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da se sporni kanalizacijski vod nahaja sicer na zemljišču parc. št. 429/15 k.o. …, vendar poteka po novi trasi, ki je od stare trase oddaljena od 1,8 m do 5,5 metra, kar pomeni, da je sporni kanalizacijski priključek Stržovo … izveden na novi trasi, zato ne gre za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del v smislu 10., 10.1, ali 10.2 točke 2. člena ZGO-1.

13V skladu s 10. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 vzdrževanje objekta pomeni izvedbo del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Po točki 10.1. redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. Vzdrževalna dela v javno korist pa pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost (točka 10.2.).

14Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki med strankama ni sporno, je po presoji sodišča tožbeni ugovor, da pri spornem posegu gre samo za vzdrževalna dela, neutemeljen. Za vzdrževalna dela je namreč bistveno, da se z njimi ne posega v sam objekt v smislu spremembe zmogljivosti instalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega se v konstrukcijo objekta in ob upoštevanju 10. 3. točke prvega odstavka 2. člena ne spreminja zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz objekta.

15V obravnavanem primeru sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da sprememba trase objekta, ne glede na razloge zanjo, ne more pomeniti vzdrževalnih del v skladu z ZGO-1 ter Uredbo. Na to ne vpliva niti okoliščina, da gre za obnovo kanalizacijskega voda, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje SO Ravne na Koroškem št. 3-351-26/69-3/4 z dne 2. 7. 1969 in da je morala biti nova trasa določena zaradi varnosti obstoječih hiš, niti dejstvo, da nova trasa kanalizacije poteka na istem zemljišču oziroma istih parcelnih številkah, že od leta 1969. Prav tako na drugačno opredelitev gradnje ne more vplivati podatek, da je tožeča stranka pred gradnjo in (tudi) po uvedbi inšpekcijskega postopka pridobila služnosti vseh lastnikov zemljišč, ker je izkazana pravica graditi materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in ga ne nadomešča.

16Gradnja objekta-sekundarne javne kanalizacijske veje Stržovo …, bi se torej na drugi lokaciji lahko začela le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

17Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je sporni kanalizacijski vod, v skladu z prvim odstavkom 6. Uredbe, šteti za enostavni objekt, za katerega na podlagi 10. točke Priloge 2 Uredbe pridobitev gradbenega dovoljenja ni predpisana. Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da spornega (sekundarnega) voda javne kanalizacijske veje Stržovo … ni mogoče umestiti med objete iz 10. točke Priloge 2, ker so med te objekte umeščeni samo priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja med katere skladno z navodili za razvrščanje sodijo priključki za odvajanje odpadne vode, ki pa niso bili predmet investicije.

18Glede na navedeno, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, prav tako je na podlagi takšnega dejanskega stanja pravilno uporabila materialno pravo. Zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, prav tako sta oba organa za svojo odločitev navedla pravilne razloge, na katere se sklicuje tudi sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Posledično je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. ZUS-1.