VSC sklep Cp 543/2016

Pritožba N. B. se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preneslo zapuščino v stečajno maso zapuščine brez dedičev.

2.Zoper ta sklep je vložila pritožbo N. B. (v nadaljevanju: pritožnica), ki v laični pritožbi izrecno ne navaja pritožbenih razlogov. Pritožnica v pritožbi navaja, da se zoper ta sklep pritožuje zato, ker je tudi avtomobil zapustnika del zapuščine, ki se prenese v stečajno maso zapuščine, čeprav ji je bilo na zadnjem naroku na sodišču razloženo, da se izvede postopek prodaje avtomobila tudi, če se odpove dedovanju in da bosta z bratom S. B. dobila vsak polovico denarnih sredstev. V pritožbi še navaja, da ne najde denarnih sredstev, ki jih je pokojni oče namenjal svoji vnukinji mld. S. B. B.. Ne ve, kje naj bi pokojni odprl svoj transakcijski račun. Mislila je, da ga je odprl pri poslovalnici A. vendar tam ne vedo o tem ničesar, zato želi pojasnilo o tem, ali so tudi ta denarna sredstva šla v stečajno maso oziroma, kako naj pride do teh denarnih sredstev za hčerko mld. S. B. B..

3Pritožba je prepozna.

4Sklep o dedovanju je bil pritožnici vročen osebno dne 24. 5. 2016, kot je to razvidno iz vročilnice, pripete k listni številki 86 spisa. Pritožbo je potrebno v skladu z 2. odstavkom 172. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) vložiti v 15 dneh. O štetju rokov ZD nima posebnih določb, zato se skladno s 163. členom ZD uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Rok za pritožbo se je iztekel dne 8. 6. 2016. Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena na sodišče ali oddana priporočeno na pošto najkasneje tega dne (112. člen ZPP). Pritožnica pa je pritožbo priporočeno po pošti oddala šele dne 10. 6. 2016, kar pomeni, da jo je vložila po poteku pritožbenega roka, zato je njeno pritožbo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP kot prepozno zavrglo.

5Pritožbeno sodišče sicer lahko v zapuščinskem postopku izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje (3. odstavek 173. člena ZD), vendar je to izjemo treba razlagati restriktivno. V primeru nepravočasne pritožbe mora v skladu z ustaljeno sodno prakso1 pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo. Trditveno in dokazno breme, zakaj naj sodišče v njegovem primeru naredi izjemo od pravila, torej nosi pritožnik. Tako iz pritožbe pritožnice kot tudi iz podatkov v spisu izhaja, da se je pritožnica dedovanju odpovedala, v svoji pritožbi pa tudi ni navedla, zakaj naj bi se v tem primeru naredila izjema od pravila, da se nepravočasne pritožbe ne upoštevajo, zato njene nepravočasne pritožbe pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Glede na to, da je bil pritožnici sklep vročen osebno in glede na vsebino pritožbenih navedb, pa je tudi sicer očitno, da je imela pritožnica možnost podati pritožbene navedbe že v pravočasni pritožbi.

6Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, saj pritožnica, ki je sicer s svojo pritožbo v celoti propadla, stroškov ni priglasila.

-----

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 554/2006 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1877/2012 z dne 12. 9. 2012 ter opr. št. I Cp 1797/2013 z dne 13. 11. 2013.