VSC sklep II Kp 51201/2012

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenemu R. K. s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 22. 1. 2013, opr. št. I K 51201/2012, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 23. 1. 2014, opr. št. I Ips 51201/2012, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 1. 4. 2014, opr. št. I K 51201/2012, v zvezi s sodbo istega sodišča z dne 17. 8. 2015, opr. št. I Ks 51201/2012, pa se ustavi.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebni izdatki obsojenca, proračun.

1Z uvodoma navedeno sodbo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju obsojenemu R. K. preklical pogojno obsodbo, ki je mu bila izrečena s sodbo istega sodišča, zaradi storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na škodo oškodovancev družbe A., Š. in K. Obsojencu je bila izrečena kazen enega leta in treh mesecev zapora, na podlagi določila prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pa sta mu bila naložena še povrnitev stroškov preklicnega postopka in plačilo sodne takse.

2Zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe se je obsojenec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 373. členu ZKP. Navaja, da je premoženjskopravna zahtevka oškodovancev Š. in K. že v celoti poravnal, glede poravnave premoženjskopravnega zahtevka družbi A. pa zatrjuje, da je ta družba izbrisana, njen transakcijski račun pa zaprt. Govoril je z gospo A., ki mu je povedala, da zoper njega nima odprtih terjatev ter zagotovila, da bo to sporočila sodišču. Pritožbi je priložil original fotokopijo potrdil o plačilu po UPN nalogih z dne 17. 9. 2016 in 18. 10. 2016 ter dopisa Š. in K. z dne 19. 10. 2016.

3Pritožba je utemeljena.

4V postopku za preklic pogojne obsodbe po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP sodišče, kadar ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo, izda sodbo, s katero pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen ali določi nov rok za izpolnitev obveznosti, ali pa odpravi ta pogoj. Ko je sodišče prve stopnje odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojenec obveznosti, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, še ni izpolnil oziroma o izpolnitvi obveznosti Š. še ni bilo seznanjeno. V pritožbi pa obsojenec dokazuje, da je pretežni del obveznosti po posebnem pogoju oškodovancem plačal. Tako je z odrezkoma UPN naloga (priloga B5) ter dopisoma Š. in K. z dne 19. 10. 2016, izkazal, da je 17. 9. 2016 (torej še pred preklicno sejo) Š. plačal celoten dolg v znesku 35,00 EUR, dne 18. 10. 2016 (pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču) pa še K. poravnal celotno obveznost v znesku 370,00 EUR. Od skupno 580,00 EUR obveznosti po posebnem pogoju, je tako obsojenec plačal že 405,00 EUR, neporavnana je ostala le še obveznost do družbe A. v znesku 175,00 EUR, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obsojenec pokazal resen namen, da plača tudi ta del obveznosti, saj je bil izključni razlog za neplačilo njegova ugotovitev, da je poslovni račun oškodovane družbe zaprt od 22. 8. 2013 (tako izhaja tudi iz podatkov AJPES na list. št. 477). Sodišče druge stopnje ne vidi razloga, da obsojencu ne bi verjelo, da bi v nasprotnem primeru tudi to obveznost izpolnil, še zlasti, ker je poravnal dolg do ostalih dveh oškodovanih družb. Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v pretežnem delu izpolnil, za neizpolnitev dela obveznosti pa so bili podani objektivni dejavniki, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe (tudi upoštevaje nesorazmernost določene kazni napram višini preostanka neplačanega dolga). Zato je bilo potrebno ravnati skladno z drugim stavkom četrtega odstavka 506. člena ZKP, ko sodišče, kadar spozna, da ni podlage za nobeno izmed prej citiranih odločb, s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe. Ker so pritožnikove navedbe utemeljene, je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, postopek za preklic pogojne obsodbe pa ustavilo.

5Glede na ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe oziroma obsojenčev pritožbeni uspeh, je pritožbeno sodišče, v skladu z 98. členom v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP, odločilo, da stroški nastali v postopku za preklic pogojne obsodbe in potrebni izdatki obsojenca, bremenijo proračun.