VSC sklep PRp 129/2016

Pritožbi prekrškovnega organa se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v ponovljen postopek.

1Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) obeh storilk in odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je ustavilo postopek o prekršku tako zoper uvodoma navedeno pravno in odgovorno osebo, zaradi kršitve 1. alineje prvega odstavka člena 32 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekršku (ZP-1), posledično pa je s stroški tako ustavljenega postopka za pravno in odgovorno osebo obremenilo proračun.

2S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbena razloga iz 1. in 2. točke člena 154 ZP-1, torej bistveno kršitev določb postopka o prekršku in kršitev materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek in predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se napadena sodba razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3Zoper tako vloženo pritožbo je zagovornik obeh storilk dne 8. 7. 2016 vložil odgovor, v katerem poudarja, da je B. P. direktor družbe P. d.o.o., prekrškovni organ pa ni nikoli ugotavljal, ali B. P. pri izvajanju nalog ni storil karkoli iz spektra pričakovanj in zahtev prekrškovnega organa. Dejansko stanje je posledica nerazumljivih stališč prekrškovnega organa. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva:

“-” z odločbo uvodoma navedenega prekrškovnega, tedaj inšpekcijskega organa Tržnega inšpektorata (v nadaljevanju: prekrškovnega organa), opr. št. ... z dne 18. 11. 2013 je bila uvodoma poimenovani pravni osebi gospodarski družbi P. d.o.o., kot proizvajalcu strojev odrejena odprava neskladnosti tako, da posebej pripravi navodila za montažo v skladu s Pravilnikom o varnosti strojev, kot je podrobneje v tej odločbi navedeno, ta odločba pa je postala izvršljiva 1. 4. 2014

“-” zavezanec inšpekcijskega postopka pravna oseba družba P. d.o.o. (pravna oseba) inšpekcijskemu organu ni posredoval v naloženem roku dokazil o izpolnitvi naložene obveznosti, zato je 7. 1. 2015 s strani inšpekcijskega organa bila opravljena kontrola o izpolnitvi teh obveznosti po prej citirani odločbi

“-” prej navedena odločba inšpekcijskega organa z dne 18. 11. 2013 je bila tudi predmet presoje drugostopenjskega organa in sodne presoje (sodba Upravnega sodišča - oddelek v Celju opr. št. IV U 84/2014 z dne 11. 12. 2014)

“-” ker pravna oseba ni izpolnila obveznosti, ki so bile naložene s prej citirano odločbo inšpekcijskega organa z dne 18. 11. 2013, je le-ta dne 17. 6. 2015 izdal odločbo o prekršku zoper pravno in odgovorno osebo opr. št. ..., s katero je obema izrekel sankcijo-globo, zoper tako odločbo pa sta obe storilki vložili pravno sredstvo ZSV, ki je predmet presoje v tem prekrškovnem postopku.

6Gornji pregled poslovanja Tržnega inšpektorata pokaže, da je ta organ izvajal svoja inšpekcijska pooblastila v skladu z Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1) zaradi odprave neskladnosti pri proizvodih gospodarske družbe P. d.o.o., ko je s citirano odločbo z dne 18. 11. 2013 pravni osebi P. d.o.o. najprej naložil odpravo neskladnosti po ZTZPUS-1 tako, da ji je odredil pripravo navodil za montažo v skladu s Prilogo 6 Pravilnika o varnosti strojev. Pravna oseba te izvršljive odločbe inšpekcijskega organa v inšpekcijskem postopku ni spoštovala, saj v naloženem roku ni izpolnila z odločbo inšpektorja odrejenih ukrepov. Zaradi tako ugotovljene opustitve zavezanca pravne osebe P. d.o.o. pa je inšpekcijski organ imel nadaljnjo podlago za ukrepanje na podlagi 6. alineje 1. točke člena 58 Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) kot prekrškovni organ, ker pravna oseba inšpektorjevih ukrepov (1. alineja prvega odstavka člena 32 ZIN) ni izvedla. Takrat je inšpekcijski organ kot prekrškovni organ izdal odločbo opr. št. ... z dne 17. 6. 2015, s katero je družbi P. d.o.o. očital nespoštovanje z odločbo inšpektorja odrejenih ukrepov po odločbi z dne 18. 11. 2013. Odgovorni osebi pravne osebe P. d.o.o., torej B. P. kot direktorju pa je očital, da je kot direktor družbe dopustil, da pravna oseba P. d.o.o. z navedeno odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja ni spoštovala. Ali skrajšano, po pravnomočno zaključenem inšpekcijskem postopku je sledil prekrškovni postopek, v katerem je predmet presoje zakonitost prej navedene odločbe prekrškovnega organa.

7Sodišče, ki prejme ZSV (redno pravno sredstvo zoper odločbo prekrškovnega organa), je odločbo prekrškovnega organa dolžno najprej preizkusiti po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), tak preizkus pa med drugim obsega tudi preizkus, ali je podana kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek in ali je izrek odločbe dovolj razumljiv. Iz izreka prvostopne sodbe izhaja, da je sodišče ugodilo vloženi ZSV in odločbo o prekršku prekrškovnega organa po uradni dolžnosti tako spremenilo, da je zoper obe storilki postopek o prekršku ustavilo. Iz obrazložitve (k točki I.2. izreka) sodbe pa izhaja zapis sodišča, da je ZSV utemeljena, istočasno pa še, da je odločitev ustavitve postopka za odgovorno osebo B. P. ugotovilo sodišče v okviru uradnega preizkusa, kar predstavlja nasprotje razlogov, pri čemer pa obrazložitev v tej smeri vsebuje zgolj razloge, ki jih je sodišče v tem delu ugotavljalo po uradni dolžnosti, ne pa opredelitve do navedb v ZSV. Glede pravne osebe pa iz obrazložitve izhaja odločitev, da je ZSV pravne osebe utemeljena (čeprav le-ta v smeri nekonkretiziranega izreka odločbe prekrškovnega organa ne vsebuje navedb!), razlogi v tem delu pa temeljijo na ugotovitvah prvega sodišča iz uradnega preizkusa, kar je zopet nasprotje razlogov (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1).

8Razlogi za ustavitev postopka (po 1. točki prvega odstavka člena 136 ZP-1) za obe storilki pa po oceni prvega sodišča, kot izhaja iz izpodbijane sodbe temeljijo na pomanjkljivi konkretizaciji izreka odločbe prekrškovnega organa, ker le-ta ne vsebuje zapisa o tem, kdo izmed zaposlenih v družbi P. d.o.o. je bil neposredni storilec, ki je opustil dolžnost izdelave navodil za montažo in izjav za vgradnjo delno dokončanih strojev.

9Prekrškovni organ v svojih pritožbenih navedbah takim razlogom utemeljeno očita nerazumljivost glede vprašanja odgovornosti odgovorne osebe pravne osebe za očitek o nespoštovanju odločbe inšpekcijskega organa in posledično glede odgovornosti pravne osebe. Povsem se je strinjati s pritožbo, da je sodišče prve stopnje premalo skrbnosti posvetilo ključnemu vprašanju v tem postopku in sicer, kdo je pri gospodarski družbi P. d.o.o. (glej izpis AJPES, kjer je kot direktor določen B. P.) zakoniti zastopnik, torej odgovorna oseba pravne osebe, kar že pred sodiščem prve stopnje tudi po navedbah pooblaščenca obeh storilk ni bilo nikoli sporno. Nosilni očitek v presojani odločbi prekrškovnega organa zato ni, kot pravilno izpostavlja pritožba, očitek o neizdelavi navodil za montažo in izjav za vgradnjo delno dokončanih strojev, kot to napačno pojmuje in zaključuje prvo sodišče, temveč v nespoštovanju odločbe inšpektorja. Zato v tem primeru tudi ni relevantno, kdo od delavcev v družbi P. d.o.o. je v tem svojstvu bil neposredni storilec v zvezi z opustitvijo izdelave zahtevanih dokumentov. Temeljni očitek odločbe prekrškovnega organa, ki se v tem postopku presoja je namreč nespoštovanje z odločbo inšpektorja odrejenih ukrepov v sicer izvršljivi odločbi inšpekcijskega organa z dne 18. 11. 2013, kot povsem pravilno opozarja in obrazloži pritožba, ki ima v tem delu prav. Temeljno vprašanje je torej, kdo je tista odgovorna oseba, ki je opustila spoštovanje odločbe inšpektorja. In v nadaljevanju se je prav tako strinjati s pritožbo tudi v tem, da je direktor družbe zakoniti zastopnik in tisti, ki je pri pravni osebi, torej pri gospodarski družbi zadolžen za zakonitost poslovanja te družbe.(1) Za nezakonito poslovanje družbe, ki se odrazi tudi v nespoštovanju odločb inšpekcijskih organov, je torej lahko odgovorna le družba sama in v tem svojstvu njen zakoniti zastopnik. Slednje namreč izhaja tudi iz določb člena 32 Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), v kateri je določeno, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik), zastopnik pa lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Nerazumno in v nasprotju z materialnimi predpisi o zastopanju družb pa bi bilo razmišljanje, da bi za zakonitost poslovanja družbe, ki se mora odraziti med drugim tudi v spoštovanju odločbe inšpektorja, bil lahko najprej zadolžen kdo drug kot zakoniti zastopnik, to je tisti, ki je kot zakoniti zastopnik tudi vpisan v Sodni register, pri čemer pa ZSV v tem postopku v tej smeri nikoli ni navajala nobene druge osebe, kot B. P., ki je ves čas direktor in zakoniti zastopnik družbe P. d.o.o. Tak očitek pa je v odločbi prekrškovnega organa po oceni pritožbenega sodišča dovolj konkretiziran. Zato ima pritožba prav, da gre v tem primeru za tipično opustitev zakonitega zastopnika, ne pa za dolžno nadzorstvo, kot to napačno in nerazumljivo ter z nasprotujočimi razlogi zaključuje prvo sodišče, kateremu se je s takšnim razlogovanjem pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1. Po povedanem je bilo potrebno pritožbi prekrškovnega organa ugoditi, saj je pritožbeno uveljavljeni razlog iz 1. točke člena 154 ZP-1 utemeljen in posledično izpodbijano sodbo razveljaviti na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 in vrniti zadevo prvemu sodišču v ponovljen postopek.

10V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče znova opraviti uradni preizkus odločbe prekrškovnega organa (člen 62a ZP-1) in v kolikor bo odločba prekrškovnega organa uradni preizkus uspešno prestala, bo moralo sodišče poglobljeno pretehtati navedbe v vloženi ZSV obeh storilk, torej obe vloženi ZSV obravnavati po vsebini in izhajati iz predpostavke, da je prekrškovni postopek nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se je pred tem zaključil z izvršljivo odločbo z dne 18. 11. 2013. Pri tem bo ob upoštevanju obstoječe sodne prakse(2) moralo izhajati glede odgovornosti pravne osebe iz predpostavke, da njena odgovornost temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti stori v njenem imenu in za njen račun ali v njeno korist tisti, ki je glede zakonitosti poslovanja pravne osebe tudi po določbah ZGD-1 odgovoren za spoštovanje odločb pristojnih državnih organov, med katerimi so tudi nedvomno inšpekcijski organi.

-----

Op. št. (1): Primerjaj še sklep VS RS II DoR 80/2016 z dne 19. 5. 2016 (tč. 5 in 6 obrazložitve).

Op. št. (2): Sodbe VS RS opr. št. IV Ips 9/2015, IV Ips 36/2015.