VSL sklep II Ip 2268/2015

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 12. 1. 2015 za oprostitev plačila sodnih taks oziroma odlog plačila sodnih taks.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik.

3Pritožba ni utemeljena.

4Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)) in da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami ZST-1. Sodišče prve stopnje je namreč svoj zaključek, da dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, oprlo na več ugotovljenih okoliščin, ki izhajajo iz predloženega obrazca ZST-1 s prilogami in iz navedb iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks (dolžnik posluje z dobičkom, odprtih ima več transakcijskih računov, za katere ne v predlogu ne sedaj v pritožbi ne zatrjuje, da niso blokirani, na račune je v zadnjih treh mesecih imel prilive). Iz obrazložitve sklepa je tako očitno, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta po skrbni presoji več pravno pomembnih okoliščin, vključno s premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem stranke, kot jo zahteva peti odstavek 11. člena ZST-1, te okoliščine pa so bile tudi po oceni višjega sodišča v konkretnem primeru ustrezno upoštevane. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izrek nasprotuje razlogom sklepa, saj sta izrek in obrazložitev med seboj skladna, iz obrazložitve pa izhajajo vsa za v izreku sprejeto odločitev potrebna in relevantna dejstva.

6Višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Dolžnik je v predlogu sicer navedel, da bi takojšnje plačilo sodne takse resno ogrozilo njegovo dejavnost, vendar pa s predloženimi podatki o premoženjskem stanju tega ni uspel izkazati. Iz podatkov, ki jih je predložil dolžnik in ki izhajajo iz AJPES, je namreč razvidno, da dolžnik nima blokiranih transakcijskih računov, poleg tega pa posluje z dobičkom, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, saj je imel v letu 2013 1.496.317,00 EUR bilančnega dobička. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, torej dolžnik že iz tega naslova sredstva za plačilo objektivno nizke sodne takse za ugovor v znesku 55,00 EUR ima in jih lahko zagotovi brez ogrožanja opravljanja svoje dejavnosti.

7Dolžnik v pritožbi pravilnosti dejanskih ugotovitev glede premoženjskega stanja, na katere je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, konkretizirano niti ne izpodbija, poleg neutemeljenega očitka o pomanjkljivi obrazložitvi in premalo skrbni presoji vseh za odločitev pomembnih okoliščin pa navaja le še, da bi sodišče v okviru presoje predloga za oprostitev plačila sodnih taks moralo odločati tudi o odlogu njihovega plačila kot o podrednem zahtevku. Tudi tem pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prim. prvi odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), kar mu prepoveduje, da stranki prisodi kaj več ali kaj drugega, kot je zahtevala. Sicer ni ovire, da ji prisodi manj, saj je delna ugoditev zahtevku vedno mogoča, vendar pa je treba opozoriti, da je pravilo o vezanosti na zahtevek tesno povezano z zahtevo, da mora biti zahtevek določno in konkretno opredeljen (prim. Ude in ost., Pravni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 30 do 36), sodišče pa je pri odločanju vezano tudi na trditveno in dokazno podlago, ki jo navede stranka (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Poudariti je tudi, da se pri oprostitvi plačila sodnih taks ugotavljajo drugačna dejstva glede zmožnosti plačila sodnih taks kot pri odlogu ali obročnem plačilu. V predmetni zadevi je dolžnik izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila ali obročno plačilo (nasprotno je celo navedel, da pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse niso podani), v zvezi s tem pa tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.

8Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).