VSL sklep III Ip 2107/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za vstop pritožnice v predmetno izvršbo v zvezi s terjatvami, ki so že zapadle do 30. 9. 2014 in posledično v točki 2 o zavrnitvi stroškovnega predloga razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je predlog A. A. za vstop v predmetno izvršbo zavrnilo. Prav tako pa je zavrnilo tudi njen predlog za povrnitev stroškov vloge z dne 13. 4. 2015.

2Zoper navedeni sklep je pritožnica po svojih pooblaščencih vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter višjemu sodišču predlagala, da sklep razveljavi in posledično dovoli nadaljevanje izvršbe z novo upnico pritožnico z ustrezno stroškovno posledico, podrejeno pa, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Nepravilno je materialnopravno stališče, da v predmetni zadevi prenos terjatve ni dopusten, ker naj bi to preprečevalo določilo 417. člena Obligacijskega zakonika, ki naj bi prepovedovalo prenos terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, kar je tudi konkretna preživninska terjatev. Upoštevati je, da ne gre za navadno terjatev, ampak za terjatev, ki je pravnomočna in izvršljiva ter potrjena s sodno odločbo. Glede terjatev, ki so povezane z osebnostjo upnika, je pravna teorija in tudi sodna praksa že zavzela uveljavljeno stališče, da se takšna prepoved prenosa nanaša zgolj na pravico povezano z osebo, ne pa tudi na posamezne zahtevke, ki iz njih izhajajo. Opozarja na stališče dr. Mihe Juharta in na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 2178/2000 z dne 11. 5. 2006. Navaja še, da je upnik polnoleten in da lahko s pravnomočno in izvršljivo terjatvijo prosto razpolaga. V konkretne primeru je sklep o izvršbi in zavarovanju tudi že pravnomočen. Terjatev pa je res iudicata. Ne gre spregledati tudi dejstva, da se je upnik moral tudi v času, ko mu dolžnik ni plačal preživnine, nekako preživljati. Ker je prvostopenjska odločitev materialnopravno zmotna, je posledično zmotna tudi odločitev o priglašenih stroških. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je polnoletni upnik vložil predlog za izvršbo in predlog za zavarovanje zaradi neplačanih preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova in sicer pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. P 113/2002 z dne 14. 7. 2003. Sodišče je izdalo sklep o izvršbi zaradi izterjave izvršljive upnikove preživninske terjatve za čas od 1. 4. 2012 do 30. 9. 2014 ter predhodno odredbo zaradi zavarovanja, da se plačuje preživnina za upnika, ki dospe v plačilo do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec za čas od 10. 10. 2014 do 1. 11. 2015. Navedeni sklep o izvršbi in zavarovanju je postal pravnomočen dne 30. 12. 2014. Dne 13. 4. 2015 je sodišče prejelo obvestilo o odstopu terjatve, iz katerega izhaja, da je prvotni upnik novi upnici A. A. na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 27. 3. 2005, overjene po notarju, odstopil terjatev, ki se uveljavlja v tem izvršilnem postopku v celoti. Nova upnica je predlagala vstop v pravdo. Prvo sodišče je njen predlog zavrnilo ter se pri tem sklicevalo na 417. člen Obligacijskega zakonika in na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 3028/2006 z dne 7. 6. 2006 ter zapisalo, da gre za terjatev, povezano z osebnostjo upnika in da njena narava nasprotuje prenosu na drugega ter posledično odstop terjatev ni dovoljen. Navedeno stališče je delno materialnopravno napačno. Višje sodišče sicer ugotavlja, da sodna praksa v takih zadevah ni enotna, vendar pa je potrebno pritrditi pritožbenim trditvam, da se prepoved prenosa nanaša predvsem na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na terjatev, o kateri je že odločeno s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ki je že zapadla a ne plačana. Na navedeno stališče se je postavilo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu IV Cp 2168/2006 in se je pri tem sklicevalo tudi na v pritožbi omenjeno pravno stališče dr. Mitje Juharta v knjigi: Pogodbeni odstop terjatve GV Ljubljana, 1996, stran 53. Pri tem višje sodišče pritrjuje tudi pritožnici, da ne gre spregledati tudi tega, da se je moral upnik tudi v času, ko mu dolžnik ni plačal preživnine, nekako preživljati in da mu je pri tem lahko pomagala tudi pritožnica, kateri je upnik odstopil svojo terjatev. Vse navedeno pa velja za že zapadle terjatve po izvršilnem naslovu, ne pa za sklep o zavarovanju bodočih nezapadlih terjatev. Upoštevati je namreč, da Zakon o izvršbi in zavarovanju v 259. členu omogoča zavarovanje le upniku – preživninskemu upravičencu s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine tako, da upniku ni potrebno izkazovati verjetnost nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kot to velja za druge terjatve po prvem odstavku 257. člena ZIZ. Zakonodajalca je pri olajšanju pogojev za izdajo zavarovanja s predhodno odredbo pri zakonitih preživninah zaradi namena tega pravnega instituta, ki pa je strogo vezan na osebnost preživninskega zavezanca (417. člen OZ) vodila ustavna pravica kot posebnega varstva otrok iz 56. člena Ustave RS. Ker zato nezapadle terjatve, ki sicer izhajajo iz izvršilnega naslova in so zavarovane s predhodno odredbo v skladu s 417. členom OZ, ni mogoče veljavno prenesti.

5Glede na navedeno je bilo odločiti kot v izreku tega sklepa (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

6O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).