UPRS sodba I U 716/2016

Tožbi se ugodi, delna odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Murska Sobota, Geodetske pisarne Gornja Radgona, št. 02112-141/2014-13 z dne 18. 5. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano delno odločbo je prvostopni organ odločil: - da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinejo se parcele 660, 661, 662, nastanejo nove parcele 660/1, 660/2, 661/1, 661/2, 662/1, 662/2, 662/3 (1. točka izreka), - da je grafični prikaz stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (2. točka izreka), in - da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je Občina A. (v tem upravnem sporu stranka z interesom) vložila zahtevo za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro v tej katastrski občini, ki ji je bil priložen elaborat. Po 28. in 48. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) ter 5. točki 13. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) je bil postopek uveden na podlagi zahteve upravljavca oziroma investitorja ceste, tj. Občine A. Iz elaborata je razvidno, da je kot stranka poleg vlagateljice sodeloval še tožnik kot lastnik parcel št. 660, 661 in 662. Mejne obravnave se kljub vabilu ni udeležil in je bila kljub njegovi odsotnosti na podlagi 4. točke 14. člena ZCes-1 meja določena s strani upravljavca ceste. Razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. in 51. členu ZEN organ ni našel. Parcelacija se je izvedla pod pogoji iz 14. člena ZCes-1. Organ je odločil v skladu z 52. členom ZEN.

2Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil izpodbijani akt prvostopnega organa.

3Tožnik je v tožbi navedel, da v isti zadevi že teče postopek pod opr. št. 02112-235/2009. V tem postopku je organ že opravil preizkus zahteve ter izvedel skoraj celotni ugotovitveni postopek in razpisal ustno obravnavo, ki pa jo je nato preklical. Sam je v tem postopku že vložil nekaj zahtev ter predlagal ustavitev postopka, se pritožil na molk organa, vendar organ v tej zadevi ni izdal odločbe do danes. Dne 7. 5. 2015 so mu poslali fotokopijo odločbe, ki ni niti podpisana s strani osebe, ki je vodila postopek. Zato bi moral organ ob preizkusu te zahteve ukrepati po 35. členu ZEN. Za izdajo izpodbijane odločbe tudi ni izpolnjen pogoj iz 49. člena ZEN. Izjava o strinjanju oziroma nestrinjanju z urejeno mejo se ne ujema s parcelami, ki naj bi se urejale v postopku, čeprav je njihov lastnik. Izjava je bila le za eno parcelo, ne pa za tri. Res je bil vabljen, vendar pa organ ni upošteval, da že teče drug postopek, zato se mejne obravnave ni udeležil, ker je bila razpisana v nasprotju z 2. točko tretjega odstavka 35. člena ZEN. Odločba je pomanjkljiva, izrek ne vsebuje odločitve glede njegovega predloga za ustavitev postopka, ki bi moral biti obravnavan pred izvedbo tega postopka. Del ceste, ki se nahaja na njegovem zemljišču, ni javna cesta, saj je bila zamejena brez gradbenega dovoljenja, in sicer del, ki je bil zgrajen leta 1969, kot tudi del, ki je bil zgrajen leta 2008. V odločbi pa organ obravnava cesto kot legalno gradnjo in javno cesto, kar pa je v nasprotju z Zakonom o javnih cestah. Organ pa tudi ni navedel, o čem mora še odločiti. Zato je tožnik predlagal, da sodišče odpravi prvostopno in drugostopno odločbo ter ustavi postopek. Predlagal je tudi, da sodišče naloži toženki odpravo pravnih posledic, ki so mu iz tega nastale (vpis v zemljiško knjigo).

4Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5Stranka z interesom Občina A. odgovora na tožbo v danem roku ni podala.

6Tožba je utemeljena.

7V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o evidentiranju parcelacije v okviru obravnavanja zahteve stranke z interesom Občine A. za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru za zemljišča pod že zgrajenim javnim dobrom - obstoječo cesto.

8Upravni postopek evidentiranja parcelacije se začne na podlagi zahteve lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (npr. solastniki, skupni lastniki, lastnik ali solastnik stavbe, lastnik ali solastnik dela stavbe, imetnik stavbne pravice, uporabnik stavbe ali dela stavbe, upravnik stavbe, državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, razlastitveni upravičenec) (48. člen ZEN). Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Del meje, ki mora biti urejen pred evidentiranjem delitve parcele, je del meje iz drugega odstavka 27. člena tega zakona (prvi odstavek 49. člena ZEN). Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije (tretji odstavek 49. člena ZEN). Če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, ki nastane z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku (četrti odstavek 49. člena ZEN).

9V petem odstavku 13. člena ZCes-1 (ki kot specialni predpis ureja evidentiranje meje in parcelacijo v primerih, ko gre za gradnjo cest ali že obstoječo javno cesto) je še določeno, da se postopki urejanja in spreminjanja mej za določitev meje ceste in postopek za označitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru izvedejo na podlagi zahteve upravljavca ceste ali lastnika parcele; zahtevi mora biti priložen elaborat določitve meje ceste. Stranke v postopkih urejanja mej in postopkih spreminjanja mej za določitev meje ceste so lastniki parcel in upravljavec oziroma investitor ceste (šesti odstavek 13. člena ZCes-1). Če se določa meja ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru (za kar gre v obravnavanem primeru), se jo določi po zunanjem robu cestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: parcelacija na terenu); mejo ceste določi upravljavec ceste na terenu ob upoštevanju kriterijev za določitev cestnega sveta; na mejno obravnavo, ki se izvede v postopku parcelacije na terenu, mora geodetsko podjetje povabiti vse stranke postopka iz šestega odstavka prejšnjega člena vsaj osem dni pred njeno izvedbo; za stranke, ki se postopka parcelacije na terenu niso udeležile, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bile pravilno vabljene; nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo nestrinjanje z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta ne zadrži izdaje odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru; strank ni treba zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije na terenu; odločba o evidentiranju parcelacije na terenu se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka (četrti odstavek 14. člena ZCes-1).

10Iz podatkov izpodbijanega akta in upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ na zahtevo stranke z interesom Občine A. izvedel upravni postopek evidentiranja parcelacije parcel št. 660, 661 in 662, vse k.o. …, tako da je navedene parcele ukinil in ustanovil nove parcele št. 660/1, 660/2, 661/1, 661/2, 662/1 in 662/2, vse k.o. …. Zahtevi za uvedbo tega postopka (oziroma postopka izvedbe sprememb v zemljiškem katastru za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro) je bil priložen elaborat, ki vsebuje tudi zapisnik o mejni obravnavi. Iz slednjega izhaja, da se tožnik mejne obravnave kot lastnik zemljišč s parc. št. 660, 661 in 662 kljub poslanemu vabilu ni udeležil.

11Po 36. členu ZEN geodetska uprava, če ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje; vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat, ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje (prvi odstavek). Če se lastnik iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje (drugi odstavek). Prvostopni organ je tako, sledeč citirani določbi (po tem, ko se tožnik mejne obravnave ni udeležil, kar je med strankama nesporno), pozval tožnika kot lastnika zemljišča s parc. št. 662, ali ''se strinja (oziroma ali se ne strinja) s potekom meje (dela meje) zgoraj navedene parcele (torej parc. št. 662) s sosednjima parcelama 727/2 in 658 v z.k. točki … v k.o. …, kot jo je na mejni obravnavi dne 3. 6. 2013 uredilo geodetsko podjetje B. d.o.o., …''. Po prejemu odgovora tožnika na citirani poziv organa (tožnik je predlagal ustavitev postopka) pa je organ izdal izpodbijano odločbo. Tako postopanje pa je glede na zgoraj citirane določbe ZEN in ZCes-1 nezakonito. Odločba o evidentiranju parcelacije je bila namreč izdana za evidentiranje parcelacije za parcele št. 660, 661 in 662 in ne zgolj za parcelo št. 662, meje pa morajo biti urejene pred evidentiranjem parcelacije za vse parcele, ki so predmet takega postopka. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da so meje urejene tudi za parc. št. 660 in 661, sodišče ne more preizkusiti, ali je bil poziv organa skladen z zgoraj citiranimi materialnopravnimi določbami, kar posledično pomeni, da ne more preizkusiti utemeljenosti ugovora tožnika, da bi moral biti pozvan k strinjanju z ureditvijo meje tudi za parceli št. 660 in 661. Drži sicer, da nesoglasje med lastniki sosednjih parcel v postopku evidentiranja urejene meje ne zadrži oprave postopka evidentiranja parcelacije pred ureditvijo meje v morebitnem sodnem postopku (četrti odstavek 49. člena ZEN, podobno tudi četrti odstavek 14. člena ZCes-1), vendar pa mora biti pred tem izkazano, da so imeli lastniki parcel, ki se jih postopek tiče, možnost, da se o tem izjavijo. Izpodbijana odločba je zato že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.

12Sodišče se v nadaljevanju opredeljuje še o zatrjevanih kršitvah pravil postopka tožnika zaradi učinkovitejšega vodenja ponovnega postopka.

13Tožnik ugovarja, da v zadevi že teče postopek pod opr. št. 02112-235/2009, zaradi česar po njegovem mnenju organ ni imel podlage za izdajo odločbe glede na 2. točko drugega odstavka 35. člena ZEN (po tej določbi organ s sklepom zavrže zahtevo za evidentiranje urejene meje tudi, če že teče postopek evidentiranja urejene meje ali sodni postopek ureditve meje). Iz podatkov spisa izhaja, da je bila v zadevi pod opr. št. 02112-235/2009 že izdana odločba z dne 8. 7. 2010. S to odločbo je organ zavrnil zahtevo stranke z interesom Občine A. za evidentiranje urejene meje, parcelacije in spremembe vrste rabe z dne 9. 6. 2009 (med drugim tudi za parc. št. 660, 661 in 662). Organ je odločbo izdal na podlagi 4. in 5. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN, torej v fazi predhodnega preizkusa vložene zahteve, kar je tudi (pravno utemeljen) razlog, da odločba tožniku ni bila vročena ob njeni izdaji. Tako tudi ni pravno pomembno, da je tožnik (po tem, ko je poizvedoval pri organu glede poteka tega postopka) prejel kopijo odločbe, za katero meni, da je pomanjkljiva (manjkal naj bi podpis uradne osebe) in zato neveljavna. Postopek pod opr. št. 02112-235/2009 je bil torej že zaključen in zato za uvedbo obravnavanega postopka obstoj te ovire ni (bil) podan.

14Tožnik tudi zmotno ugovarja, da bi moral organ v izreku izpodbijane odločbe odločiti tudi o njegovem predlogu za ustavitev postopka, ki ga je podal v odgovoru na izjavo o strinjanju s potekom meje. Ker tožnik ni stranka, ki je podala zahtevo za uvedbo postopka, temveč je to Občina A., ne more podati predloga za ustavitev postopka, zato tudi izostanek odločitve o tem njegovem predlogu ne predstavlja kršitve določnosti in jasnosti izreka iz 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Z zahtevkom lahko razpolaga le stranka, ki ga je vložila, kar pa pomeni, da če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi (135. člen ZUP). Organ pa tudi ni kršil pravil postopka s tem, ko v odločbi ni navedel, o čem mora še odločiti. 219. člen ZUP kot pogoj za izdajo delne odločbe predpisuje, da se taka odločba lahko izda tedaj, kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevku primerni za odločitev. Glede na vsebino zahteve (izvedba sprememb v zemljiškem katastru pod obstoječo cesto, ki poteka po več različnih parcelah različnih lastnikov - torej ne samo tožnika kot lastnika) je organ smel odločiti z izdajo delne odločbe, ki se nanaša samo na tožnika in njegove parcele. Ker ureditev meje in parcelacija drugih parcel, ki niso v lasti tožnika, v ničemer ne posegajo v tožnikov pravni interes, organu v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni bilo treba pojasnjevati, o katerem delu zahteve stranke z interesom Občine A. mora še odločiti.

15Tožbeni ugovori o nelegalnosti gradnje obstoječe ceste pa ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku, ko gre za zemljiškokatastrski postopek po ZEN in ZCes-1.

16Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo smiselno tretjemu in četrtemu odstavku istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ odpraviti ugotovljene kršitve pravil postopka, pri tem uporabiti materialne določbe, ki veljajo za primer, kot je obravnavani (36. in nadaljnji členi ZEN v zvezi s ZCes-1) in o zadevi ponovno odločiti.

17Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za odločitev v sporu polne jurisdikcije, saj za tako odločitev po presoji sodišča niso bili izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1.