VSL sklep I Cpg 658/2016

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je vložila tožena stranka.

2Zoper navedeni sklep se je tožena stranka pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala v (prvi) pripravljalni vlogi z dne 5. 11. 2015 (vloženi 19. 11. 2015), in sicer z dvema nosilnima razlogoma: (1) sklep VL 84593/2015 z dne 8. 9. 2015, s katerim je bilo odločeno, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je pravnomočen in (2) ugovor krajevne pristojnosti bi morala tožena stranka uveljavljati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi, česar pa ni storila.

5Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da zoper sklep VL 84593/2015 z dne 8. 9. 2015, ni vložil pritožbe, čeprav je v njem izrecno navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Ker je navedeni sklep pravnomočen, odločitve o pristojnem sodišču ni mogoče (več) izpodbijati, še posebej ne z ugovorom, ki ga je tožena stranka vložila šele 19. 11. 2015. Navedeno pomeni, da je izpodbijani sklep pravilen že iz tega razloga. Zaradi navedenega se višje sodišče ne opredeljuje posebej do pritožbenih očitkov v zvezi s (sicer pravilno) ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je v primeru, ko postopek teče po vloženem predlogu za izvršbo (ki šteje kot tožba), potrebno ugovor krajevne pristojnosti (22. člen ZPP) podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prim. drugi odstavek 62. člena ZIZ) oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev (prim. sklep III R 14/2015). Taka je tudi ustaljena sodna praksa (VS RS III R 11/2014 z dne 27. 5. 2014, sklep VS RS III R 4/2015 z dne 17. 2. 2015).

6Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

7Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.