VSL sodba I Cp 89/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke na podlagi zavarovalne pogodbe zahteval plačilo 30.778,61 EUR za škodo, ki mu je nastala v požaru stanovanjske hiše. Tožniku je naložilo, da je dolžan toženki povrniti 25,20 EUR stroškov pravdnega postopka.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da sta se stranki dogovorili za tek zavarovalnega kritja od 31. 12. 2014 dalje. V ponudbi in zavarovalni pogodbi je naveden le čas trajanja zavarovanja, ne pa čas zavarovalnega kritja. Tožnik vztraja, da je bilo nakazilo kredita s strani Banke, d. d., pogojevano s sklenitvijo zavarovanja in takojšnjim plačilom celotne zavarovalne premije ob sklenitvi zavarovanja, saj sicer banka kredita ne bi nakazala. Očitno je torej, da sta se stranki dogovorili, da zavarovalno kritje prične teči z dnem plačila zavarovalne premije oziroma najkasneje naslednji dan. Čas plačila premije bistveno vpliva na trenutek nastopa zavarovalnega kritja, saj je tožnik takoj po tem, ko je podpisal ponudbo za zavarovanje, plačal celotno premijo za zavarovanje, prejel pa je tudi popust v višini 5 %. Po določilu prvega odstavka 937. člena OZ začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po vplačilu premije. Zgolj če bi bilo dogovorjeno, da je to treba plačati po sklenitvi pogodbe, bi začela teči obveznost zavarovalnice na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Takšno stališče je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Cp 4285/2009. Tudi splošni pogoji za zavarovanje v prvem odstavku 27. člena določajo, da obveznost zavarovalnice nastopi po izteku 24-ure dneva, ko je plačana premija, kar velja za konkretni primer. Tožniku ni mogoče očitati neskrbnosti, niti da ni prebral zavarovalne ponudbe.

3Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka na podlagi zavarovalne pogodbe za stanovanjsko zavarovanje od tožene zavarovalnice zahteva plačilo odškodnine zaradi nastopa zavarovalnega primera, in sicer požara, do katerega je prišlo 24. 12. 2014. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je pritrdilo toženi stranki, da v času škodnega dogodka ni bilo zavarovalnega kritja.

6Za odločitev v sporu so bistvene sledeče v pritožbenem postopku neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje:

- da je bila zavarovalna pogodba sklenjena z 18. 12. 2014, ko je bila zavarovalnici podana pisna ponudba za sklenitev zavarovanja (četrti odstavek 925. člena OZ),(1)

- da je bila zavarovalna premija v celoti plačana na dan sklenitve zavarovalne pogodbe 18. 12. 2014,

- da je v ponudbi za zavarovanje kot trajanje zavarovanja določeno obdobje od 31. 12. 2014 do 31. 12. 2024,

- da je v polici za stanovanjsko zavarovanje kot trajanje zavarovanja določeno obdobje od 31. 12. 2014 do 31. 12. 2024,

- da je do škodnega dogodka prišlo 24. 12. 2014,

- da je bila zavarovalna polica stranki poslana 7. 1. 2015.

7Med bistvene podatke, ki jih mora vsebovati zavarovalna polica, spadata tudi trajanje zavarovanja in doba kritja (prvi odstavek 926. člena OZ). Za nastop zavarovalnega jamstva je odločilen materialni začetek zavarovalnega razmerja,(2) ki je lahko v pogodbi v naprej dogovorjen z določenim koledarskim dnem ali pogojen s kakšnim dogodkom. V konkretnem primeru je bil ta dogovorjen od 31. 12. 2014 dalje oziroma upoštevajoč 27. člen Splošnih pogojev za premoženjsko zavarovanje PZ-13 od 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja (31. 12 .2014), če je v 30-tih dneh od tega dne plačana zavarovalna premija, sicer pa po izteku 24 ur od dneva, ko je plačilo prejeto. Te določbe splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da predčasno plačilo premije lahko vpliva na materialni začetek zavarovalnega razmerja oziroma na tek zavarovalnega jamstva, za kar se zavzema pritožba. Po določilu 946. člena OZ je namreč za učinkovanje zavarovalne pogodbe bistven trenutek, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, in pogodba učinkuje od 24 ure dneva, ki je kot tak dan označen v polici, vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno.

8Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določilo prvega odstavka 937. člena OZ. Ta člen je umeščen v razdelek, ki ureja plačevanje premije, in določa posledice, ki zadevajo zavarovalca, če premija ni plačana (naslov člena: Posledice, če premija ni plačana). Zato je treba prvi odstavek tega člena uporabljati v zvezi z vprašanjem, kdaj nastopi obveznost zavarovalnice za izplačilo v pogodbi določene zavarovalnine ali odškodnine, če premija, za katero je bilo dogovorjeno plačilo ob sklenitvi pogodbe, takrat ni plačana. V takšnem primeru mora zavarovalnica izplačati v pogodbi določeno zavarovalnino naslednji dan po plačilu premije. Nikakor pa to določilo ne pomeni, da bi predčasno plačilo premije lahko vplivalo na trajanje zavarovalnega jamstva, kot je dogovorjeno v pogodbi.

9Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje iz 11. točke sodbe, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za začetek trajanja zavarovalnega kritja z dnem 31. 12. 2014. Zgolj napačna predstava tožnika o začetku učinkovanja zavarovanja, do katere je prišlo zaradi tega, ker se ni seznanil z vsebino svoje ponudbe, ne more predstavljati podlage za nastanek pogodbene obveznosti v vsebini, kot si jo je zamislil tožnik. Pavšalnemu tožnikovemu pritožbenemu vztrajanju, da je bil čas zavarovalnega kritja dogovorjen z dnem plačila premije, zato ni mogoče pritrditi. Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena s kreditodajalcem, temveč gre za samostojni in ločen pravni posel, zato tudi odobritev kredita na pričetek teka zavarovalnega jamstva ne more vplivati. Poleg tega je za pridobitev kredita zadoščala sklenitev zavarovalne pogodbe, do te pa je prišlo že 18. 12. 2014. Drži, da je tožnik zaradi takojšnjega plačila zavarovalne premije ob sklenitvi pogodbe prejel 5 % popust, vendar pa od tega materialni začetek zavarovanja ni odvisen. Neutemeljeno je nadalje tudi pritožbeno sklicevanje na odločbo VSL II Cp 4285/2009. Gre namreč za osamljeno odločbo, ki ne pomeni ustaljene sodne prakse, poleg tega pa je obravnavala primer, ko je bila zavarovalna premija plačana po sklenitvi pogodbe in je zavarovanje začelo teči na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz omenjene odločbe izhaja, kot da obravnava primer življenjskega zavarovanja, za katerega pa se določilo 937. člena OZ, upoštevajoč njegov šesti odstavek, ne uporablja.

10Glede na navedeno pritožbeni razlogi tožnika niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

11Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Enako je sodišče odločilo glede stroškov odgovora na pritožbo tožene stranke, saj s to vlogo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Po določilu tretjega v zvezi s četrtim odstavkom 925. člena OZ se šteje, da je zavarovalnica ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena, če v osmih dneh ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje. V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici.

Op. št. (2): Po stališču teorije (Š. Ivanjko, Zavarovalno pravo, stran 172) o formalnem začetku zavarovanja govorimo, ko stranki skleneta zavarovalno pogodbo (v konkretnem primeru 18. 12. 2014), o materialnem začetku zavarovanja pa, ko prične teči zavarovalno jamstvo. Ivanjko loči tudi tehnični začetek zavarovanja, ki je odvisen od trenutka plačila premije.