VSL sodba IV Cp 428/2017

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletno hčer (roj. 2010) zaupalo v vzgojo in varstvo tožnici, uredilo stike med deklico in očetom ter slednjemu naložilo, da plačuje 180 EUR mesečne preživnine.

2Toženec v pravočasni pritožbi izpodbija tisti del sodbe, s katerim mu je naloženo plačevanje preživnine. Navaja, da so se po glavni obravnavi bistveno spremenile okoliščine, ki vplivajo na višino preživnine. Toženec je namreč 4. 1. 2017 z A. A. sklenil dogovor staršev glede zaupanja otroka v varstvo in oskrbo, preživnini in stikih. S tem je nastala toženčeva preživninska obveznost za B. B. (roj. 2015). Prilaga izpisek iz matičnega registra o rojstvu otroka. Starša sta se pred CSD dogovorila, da bo toženec plačeval 100 EUR mesečne preživnine od 1. 1. 2017 dalje, pri tem pa je v 4. točki dogovora izpostavljeno, da ima toženec okoli 600 EUR plače ter da ima hčerko, za katere plačuje 150 EUR preživnine, kar vsebinsko pomeni, da gre za isto preživnino, kot je določena v III. točki izpodbijane sodbe. Spremenjene okoliščine vsekakor vplivajo na določitev preživnine, zato predlaga razveljavitev sodbe v tem delu in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje v novo sojenje.

3Tožnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze (414. člen ZPP).

6Toženec je v pritožbi prvič navedel (in za ta dejstva je pritožbi tudi priložil nove dokaze), da ima poleg deklice, ki je bila s sodbo sodišča prve stopnje dodeljena v vzgojo in varstvo materi, tožencu pa je bila zanjo naložena obveznost plačila preživnine, še eno punčko, za katero prav tako obstoji njegova obveznost plačevanja preživnine. Pritožnik zmotno meni, da gre pri določitvi preživnine za prvega otroka (III. izpodbijane sodbe) in dogovoru pred CSD o višini preživnine za drugega otroka (priloga B 8) za isto preživninsko obveznost. Toženec ima dva otroka in za vsakega je dolžan plačati svojo preživnino. Preživninskih obveznosti je toliko, kolikor ima posamezen zavezanec otrok. Res pa je, da mora pritožbeno sodišče ob tem, na novo izpostavljenem dejstvu pretehtati, ali je toženec preživnino v višini, ki jo prisodilo sodišče prve stopnje za prvo deklico, glede na nov vidik, ki ga prvostopenjsko sodišče ni moglo imeti v vidu (tj. sočasno plačevanje preživnine še za enega otroka), zmožen plačevati.

7Za pritožnika niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje glede dekličinih potreb, zato je pritožbeno sodišče nanje vezano. Prvostopenjsko sodišče je potrebe skupnega otroka pravdnih strank ugotovilo v višini 264 EUR (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in je očetu naložilo, da krije 56 % teh stroškov. Ugotovilo je namreč, da mati (in ugotovitve preživninskih zmožnostih matere za pritožnika prav tako niso sporne) prejema približno enako kot oče (ona 763,83 EUR mesečno, on 798,50 EUR mesečno), vendar je tožnica dolžna skrbeti za dva otroka. Na podlagi novih dejstev, izkazanih v pritožbi, je za dva otroka (v finančnem smislu) dolžan skrbeti tudi toženec, vendar je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi, da je tožnica tista, ki ves čas skrbi za varstvo in vzgojo hčerke pravdnih strank, oče pa ima le (poredke) stike. Ker ti tudi po pravnomočni odločitvi sodišča ne bodo bistveno pogostejši (vsaj med letom ne), je prav(ično), da oče za pokritje dekličinih potreb (ob primerljivih dohodkih z mamo) krije nekoliko več. Edino vprašanje, na katerega mora odgovoriti še pritožbeno sodišče, je, ali oče to zmore?

8Očetove preživninske zmožnosti niso najboljše, prav tako pa niso tako slabe, da od svojih prihodkov (približno 800 EUR mesečno)(1) ne bi zmogel prispevati 250 EUR (25 %) za preživljanje svojih hčera (za starejšo 150, za mlajšo 100 EUR). Res je, da ima toženec svoje dohodke obremenjene z izvršbami, ki se nanašajo na obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike in na plačilo glob za prekrške, vendar teh obremenitev ni mogoče upoštevati. Preživninska obveznost do otrok ima namreč prednost pred ostalimi. Tožencu se, kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče (sklepni del 11. točke obrazložitve sodišča prve stopnje), lahko zarubi največ 2/3 njegovih denarnih prejemkov, vendar tako, da mu ostale najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače. To pa zadošča, da bo toženec pokril svoje ostale obveznosti (najemnino in stroške ter potrebe za lastno preživljanje). Na dlani je torej, da bo toženec kljub na novo prevzeti preživninski obveznosti zmogel plačevati z izpodbijano sodbo naloženo preživnino.

9Pritožbeno sodišče, upoštevaje v pritožbi navedena nova dejstva, zaključuje, da je prisojeni znesek preživnine materialnopravno kljub vsemu pravilen, zato je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo.

10Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 413. členu ZPP ter je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi toženčeve pritožbe.

-------------

Op. št. (1): Zapis v dogovoru pred CSD, da toženec prejema 600 EUR mesečno, je, prvič, zapis, nastal zgolj na podlagi toženčeve izpovedi, in drugič, izkazuje zgolj njegov trenutni prihodek, ne pa njegovih zmožnosti. Pri določanju višine preživnine namreč dejanski zaslužek ni edini kriterij, temveč je bistveno, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, izhajajoč zlasti iz toženčeve izpovedi in listinskih dokazov, pa izhajajo toženčeve zmožnosti v višini 800 EUR.