VSL sklep PRp 406/2016

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravna oseba mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče Brežice je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže predlog pravne osebe A. d. o. o. za nadomestitev plačila globe z deli in nalogami v splošno korist. Pravno osebo je oprostilo plačila stroškov postopka.

2Proti sklepu se pritožuje pravna oseba, ki smiselno uveljavlja kršitev materialnega prava. Navaja, da je 19. člen Zakona o prekrških (ZP-1), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, črtan in ne obstaja več, obstaja pa 19.a člen ZP-1. V nobenem od obeh pa ni nikjer napisano, da pravna oseba ne bi mogla opravljati dela v splošno korist namesto plačila globe. Prepričana je, da lahko pravna oseba opravi veliko del za odplačilo globe v znesku 2.000,00 EUR. Globa je tako visoka, da bi firmo uničila in jo bo potrebno zapreti, čemur pa bi se lahko izognili tako, da bi globo firma odplačala z delom v splošno korist. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ugodi tudi predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Prav tako predlaga, da sodišče oprosti pravno osebo plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita. Iz spisovnih podatkov (list. št. 3) izhaja, da je pravna oseba vložila predlog za nadomestitev plačila globe z opravo del v splošno korist in oprostitev plačila sodne takse v primeru 710-2130/2015 dne 12. 5. 2016, ko je tretji odstavek 20. člena ZP-1 določal: „če pravna oseba ne plača globe v določenem roku, se globa izterja prisilno.“ Neupoštevne so pritožbene navedbe pravne osebe o spremembi zakonodaje, kajti novela ZP-1J je začela veljati 6. novembra 2016, torej po vloženem predlogu in s tem začetem postopku odločanja o predlogu pravne osebe za nadomestitev plačila globe z deli in nalogami v splošno korist ter tudi prehodne in končne določbe ZP-1J (42. člen) določajo, da se postopki v zvezi s predlogi za opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Čeprav se sodišče prve stopnje v razlogih sklepa sklicuje na 19. člen ZP-1, pa je tako odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko pravilna. V v času vložitve predloga veljavnem zakonu je torej zakonska določba (20. člen ZP-1) izrecno določala, da pri pravni osebi ni možna nadomestitev plačila globe z deli in nalogami v splošno korist, temveč se globa izterja prisilno.

5Ne glede na to, da za navedeni primer ni mogoče uporabiti določil ZP-1J, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, pa si pravna oseba tudi sicer zmotno razlaga nova določila ZP-1 po uveljavitvi novele ZP-1J. 19.a člen ZP-1, ki je nadomestil prejšnji 19. člen, namreč v prvem odstavku navaja pogoj določene višine globe in stroškov (300,00 EUR) in rok, v katerem je potrebno vložiti predlog, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist; nato pa v drugem odstavku pojasnjuje, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist če bi bil storilec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Ker brezplačna pravna pomoč lahko pripada le fizični osebi, torej tudi novo določilo kaže, da sodišče ob izpolnjenih pogojih lahko odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist le storilcu fizični osebi oziroma odgovorni osebi ali samostojnemu podjetniku, ne more pa tega storiti pri pravni osebi.

6Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo pravne osebe zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravne osebe za nadomestitev plačila globe z deli in nalogami v splošno korist.

7Ker pritožba ni bila uspešna, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 pritožnici pravni osebi naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Višje sodišče namreč ni našlo nobenega razloga za oprostitev plačila sodne takse, kajti kljub številnim pozivom sodišča prve stopnje (in celo dvem vabilom na narok) zastopnik pravne osebe ni predložil nobenih dokumentov, ki bi izkazovali premoženjsko stanje pravne osebe, temveč je A. A. 4. 11. 2016 predložil le dokumente, ki se nanašajo na premoženjsko stanje njega osebno in njegove žene B. B. Pri določitvi zneska sodne takse je pritožbeno sodišče upoštevalo tarifni del Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in je tako pravni osebi naložilo sodno takso v znesku 20,00 EUR. Pravna oseba bo morala sodno takso plačati v roku, ki bo naveden v pozivu za plačilo sodne takse, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.