VSRS Sklep II DoR 1/2017

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine z ID znakom 2286-1137/3-0 k. o. ...

2Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Toženec v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da je bil tožničin pravni prednik dobroverni posestnik sporne parcele. Meni, da je treba v obravnavani zadevi uporabiti pravila Občega državljanskega zakonika (katera obširno povzema), in poudarja, da le-ta za priposestvovanje poleg dobrovernosti v vsakem primeru zahtevajo še, da posest temelji na pravnem naslovu, ki bi zadoščal za pridobitev lastnine (obstoja takšnega pravnega naslova pa tožnica ni zatrjevala niti ga nista ugotovili sodišči prve in druge stopnje). Nikoli namreč ni bilo za učinkovit prenos lastninske pravice dovolj zgolj to, da sta se pogodbenika za prenos lastninske pravice samo ustno dogovorila. V obravnavani zadevi tudi ne vemo, ali je bil (prikrit) ustni dogovor pravnih prednikov pravdnih strank odplačen ali neodplačen. Poleg tega je pri tem poslu sodelovala tudi Kmetijska zadruga A., sodišči prve in druge stopnje pa nista ugotovili, da naj bi bila tudi njena volja zaigrana, temveč samo, da je bila zaigrana volja pravnih prednikov pravdnih strank. Vztraja, da mora biti pravni posel, ki je temelj dobre vere priposestvovalca, veljaven. Za to pa v tu obravnavani zadevi ne gre. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo pravni standard dobre vere in pravične posesti pri odločitvi, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje (ob tem se sklicuje na številne judikate Vrhovnega in višjega sodišča); in ali je sodišče druge stopnje kršilo načelo ustnosti in neposrednosti (4. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), določbi 347. in 355. člena ZPP ter stranki odvzelo pravico do dvostopenjskega odločanja in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s tem, ko je šele na seji v pritožbenem postopku samo ugotovilo datum začetka in izteka priposestvovalne dobe oziroma ker s tem v zvezi ni prepoznalo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zagrešene pred sodiščem prve stopnje. Zatrjuje tudi kršitev 25. člena Ustave.

4Predlog ni utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani(1), zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

----

(1) Vrhovno sodišče je namreč na predlagano vprašanje glede dobrovernosti odgovorilo že v zadevi II Ips 176/2013.