VSL sklep II Cp 2116/2016

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 4.4.2016 v izpodbijani točki 2 izreka in sklep z dne 25.5.2016 razveljavita.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4.4.2016 odločilo, da bo ločeno obravnavalo predlog za vzpostavitev etažne lastnine na prosto stoječi garaži brez naslova na parceli št. 1 k. o. X in v drugem postopku predlog za določitev pripadajočega zemljišča k prej navedeni stavbi (točka 1 izreka sklepa). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine na prej navedeni garaži pa je prekinilo do pravnomočnega zaključka upravnega postopka, ki teče pred Območno geodetsko upravo Ljubljana pod št. 02112-3148/2015.

2S sklepom z dne 25.5.2016 pa je sodišče predlagateljico kaznovalo z denarno kaznijo v višini 130,00 EUR, ki jo mora nakazati na račun sodišča v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo znesek prisilno izterjan.

3Zoper 2. točko izreka sklepa (prekinitev postopka) z dne 4.4.2016 in zoper sklep z dne 25.5.2016 se je predlagateljica pritožila. V pritožbi zoper sklep z dne 4.4.2016 navaja, da se v postopku, ki teče pred GURS, ne odloča o predhodnem vprašanju s področja upravne pristojnosti v smislu 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Potrebe po prekinitvi postopka ni. Parcelacijo in vpis stavbe zahteva sodišče pri pristojnem organu na podlagi določil Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-a), kar je druga pravna podlaga kot velja za odločanje v upravnem postopku pred GURS. Odločanje GURS-a temelji na Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki v svojih določbah upošteva, da ne gre za zahtevo sodišča kot organa oblasti, pač pa za predlog stranke v postopku. Ne glede na pravnomočen zaključek upravnega postopka, bo sodišče v nepravdnem postopku moralo odločiti v skladu s svojimi pristojnostmi. Na katastrski vpis stavbe izvedene v upravnem postopku, sodišče ni vezano. V izpodbijanem sklepu ne gre za predhodno vprašanje po 9. členu ZNP in tudi ne po 206. členu ZPP. Ni ovire, da oba postopka tečeta istočasno. Čakanje na pravnomočno odločitev v upravnem postopku bi pomenil nepotreben zastoj. Tak postopek tudi ni ekonomičen in ne hitrejši.

4Zoper sklep z dne 25.5.2016 se predlagateljica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi. Navaja, da so predlagateljica, njen pokojni mož in sin tekom celega postopka izpostavljeni vse bolj žaljivim, predrznim, nesramnim in očitno neresničnim trditvam nasprotne udeleženke. Sodu je izbila dno pripravljalna vloga nasprotne udeleženke z dne 29.11.2015. V vlogi je kup neverjetnih, žaljivih podtikanj. Če bi bili očitki resnični, bi šlo za kaznivo dejanje. Pritožnica se sprašuje, ali je sodišče zaradi napisanega nasprotno udeleženko kaznovalo. Predlagateljica opozarja na te žalitve, a brez odmeva (pripravljalna vloga z dne 25.8.2015). Sklicuje se na določilo 21. in 22. člena Ustave RS (varstvo človekove osebnosti in dostojanstvo in enakega varstva pravic). Predlagateljica ima pravico, da se brani pred pisanji in da odgovori na takšna pisanja. Sodišče je napačno ugotovilo, da predlagateljica pripiše nasprotni udeleženki ali njenemu pooblaščencu lastnost inteligentnega psihopatskega posameznika. Zmotno je razlogovanje o uporabi duševne motnje z namenom diskreditiranja ali sramotitve. Predlagateljica je sodnika Evropskega sodišča citirala le v obrambe in ne z namenom diskreditiranja ali sramotitve. Predlagateljica ne razume, da sklep kaznuje njo, ki je reagirala v obrambo, nasprotna udeleženka pa brez zavor, opomina ali kaznovanja piše in govori kar hoče. V pripravljalni vlogi, ki jo je predlagateljica prejela 12.5.2016 nasprotna udeleženka nadaljuje z neresničnimi žaljivimi pisanji. Pritožnica predlaga, da sodišče kaznuje nasprotno udeleženko. Sklicuje se na drugi odstavek 11. člena ZPP – gre za novo pisanje z namenom škodovati drugemu. V sklepu je izostala kritična ocena in presoja pisanj nasprotne udeleženke.

5Pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 4.4.2016

6Prvo sodišče je prekinilo postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, ker je štelo, da se je v postopku postavilo predhodno vprašanje s področja upravne pristojnosti (katastrski vpis garaže, ki ni pravnomočno končan), reševanje spornega vprašanja pa bi bilo po oceni prvega sodišča tudi neekonomično.

7ZVEtL ne predvideva prekinitve postopka (17. člen). Iz odločbe Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-3148/2015-II z dne 10.2.2016 izhaja, da je bila predlagateljičina zahteva za evidentiranje zemljišča pod stavbo in vpis stavbe v kataster stavb v delu, ki se nanaša na vpis stavbe št. 2120, ki je povezana s parcelo št. 1 k. o. X v kataster stavb, zavrnjena in to iz razloga, ker zapisnik obravnave ne izkazuje soglasja vseh zemljiškoknjižnih lastnikov. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Ur. l. RS, št. 73 z dne 28.9.2012) namreč v drugem odstavku 22. člena določa, da mora zapisnik o obravnavi izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki o stavbi, načrt stavbe, načrt etaže, podatki o delih stavbe in o prostorih ter uporabni površini, ki so navedeni oziroma prikazani v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi. Prav za primer kot je obravnavani (ni soglasja solastnikov), ponuja rešitev ZVEtL. Ker stavba (garaža), ni vpisana v kataster stavb, iz zapisnika obravnave pa ne izhaja soglasje solastnikov, lahko vpis, v skladu z določbami 23. in 23.a člena ZVEtL, „pomaga“ oziroma po uradni dolžnosti doseže sodišče (v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL). Po povedanem sodišče lahko s postopkom nadaljuje in ne glede na odločbo GURS poda zahtevek po 23. členu ZVEtL. Po prej povedanem je bilo sklep v delu, s katerim je sodišče postopek prekinilo, razveljaviti.

K sklepu z dne 25.5.2016

8Zakon o pravdnem postopku daje sodišču možnost, da tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, kaznuje z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR (11. in 109. člen ZPP). Prvo sodišče je presodilo, da so očitki predlagateljice nasprotni udeleženki, da so njene vloge predrzne, nesramne in žaljive, da si v postopku dovoljuje vse mogoče in nemogoče, s čimer krši zavezo resnicoljubnosti, za dosega cilja pa ne izbira sredstev žaljive. V zvezi s povedanim citira besede dr. B. M. Z. z dne 31.12.2012 in meni, da sodišče ne sme dopustiti, da bi se v vlogah pripisovala nasprotni stranki ali njenemu pooblaščencu lastnost (četudi inteligentnega) psihopatskega posameznika. Takemu stališču bi bilo možno slediti, a je situacija v obravnavanem primeru posebna. Nedvomno sta stranki že v dolgoletnih sporih. Običajen način komuniciranja z ene in druge strani je podoben. Objektivno gledano bi medsebojno komunikacijo strank lahko označili kot neprimerno. Nasprotna udeleženka sicer očita predlagateljici, da posega v njeno čast in dobro ime, ne očita pa ji naklepa – namena udeleženko žaliti, sramotiti. V vlogi z dne 12.5.2016 je nasprotna udeleženka navedla le to, da jo predlagateljica žali, ni pa povedala konkretno katere besede oziroma kaj šteje za žaljivo. Sodišče samo je izbralo besede, ki jih je označilo kot take. Nedvomno dosedanji način komuniciranja med udeleženkama postopka ne bo pripomogel k rešitvi zadeve. Zato je slediti pozivu prvega sodišča, da se v bodoče izogibata dosedanjemu načinu komuniciranja.

9Po povedanem, zlasti ob upoštevanju običajnega načina komuniciranja med predlagateljico in nasprotno udeleženko, po prepričanju pritožbenega sodišča denarna kazen, ki jo je izreklo sodišče, ne bi dosegla namena kaznovanja, zato je sklep razveljavilo.