VSM sklep II Kp 7634/2016

- Pritožbi zagovornice obdolženega T. K. se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega T. K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po četrtem v zvezi tretjim odstavkom in 1. alinejo 3. točke prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1C), za kar mu je izreklo kazen 1 leto zapora, pri čemer se je izrečena zaporna kazen nadomestila s 730 urami dela v splošno korist, kar mora obdolženi T. K. opraviti v roku 2 let. V skladu s prvim odstavkom 72. člena KZ-1C pa je obdolženemu T. K. bil izrečen tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas 2 let, pri čemer se obdolžencu tudi ne sme izdati vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila B kategorije v roku 2 let. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper takšno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila obdolženčeva zagovornica. V pritožbi med drugim navaja, da obdolženčevo priznanje krivde v konkretni zadevi ni bilo rezultat njegove svobodne volje, s čemer je bila kršena obdolženčeva pravica do poštenega sojenja in učinkovite obrambe, kršeno pa je bilo tudi načelo iskanja materialne resnice, saj sodišče ni z ustrezno stopnjo previdnosti in kritičnosti presodilo ali je obdolženec dejansko razumel obtožbo ter naravo in posledice danega priznanja, pri čemer zagovornica zlasti izpostavlja, da je bil zoper obdolženca zaradi istega dejanja že izpeljan postopek o prekršku, pri čemer zagovornica navaja tudi plačilne naloge, ki so postali pravnomočni, in s katerimi je bil obdolženec kaznovan zaradi kršitev, ki so bile povzete tudi v izreku izpodbijane sodbe za obravnavano kaznivo dejanje. Navedeni kršitvi po oceni zagovornice namreč predstavljata opis znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, povzetega v izreku izpodbijane sodbe. Ker torej opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja temelji na enakih dejstvih, kot so bila ugotovljena in upoštevana v pravnomočnih odločitvah prekrškovnega organa, prekrškovni postopek pa je bil pravnomočno končan pred odločitvijo sodišča o kaznivem dejanju in so zakonski znaki obeh prekrškov vsebovani v zakonskih znakih obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri čemer prekrška in kaznivo dejanje izhajata iz enakega opisa dejanja oziroma iz identičnih oziroma v bistvenem delu enakih dejstev, po oceni zagovornice kazenski pregon v predmetni zadevi ni več dopusten. Ker sodišče tega v izpodbijani sodbi ni presojalo, je prekršilo kazenski zakon o vprašanju, ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Pritožba pri tem izpostavlja tudi prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, pri čemer navaja, da sodišče ne bi smelo o obtožbi zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstoja pravnomočna sodna odločba, znova meritorno odločati. Ker prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi vsega navedenega ni presojalo, je prekršilo kazenski zakon o vprašanju, ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.

3V nadaljevanju se zagovornica pritožuje tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, podrejeno pa tudi zaradi previsoke oziroma prestroge kazenske sankcije.

4Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena.

5Ne le iz pritožbenih navedb, temveč tudi iz podatkov kazenskega spisa, ki vsebuje fotokopije plačilnih nalogov izhaja, da sta bila obdolžencu zaradi prekrškov storjenih ob istem historičnem dogodku 26. 12. 2015 izdana dva plačilna naloga. S plačilnim nalogom št. 0000112886299 dne 26. 12. 2015, ki je postal pravnomočen 22. 1. 2016 je bil obdolženec kaznovan zaradi odvzema prednosti pešcu na prehodu za pešce, s plačilnim nalogom št. 0000112886302 z dne 5. 1. 2016, ki je postal pravnomočen 14. 1. 2016 pa je bil obdolženec kaznovan zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Navedeno pa pritrjuje pritožbenim navedbam, da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.

6To pa pomeni, da je bila odločitev prvostopnega sodišča, da sprejme obdolženčevo priznanje, da je storil očitano kaznivo dejanje preuranjena. Prvostopno sodišče je namreč priznanje sprejelo, ne da bi razčistilo ali se opisi prekrškov, za katere je bil obdolženec že kaznovan, identični tako v dejstvenem pogledu kakor tudi glede zakonskih znakov kršitve cestnoprometnih predpisov z očitki iz obtožbe. Šele ob primerjavi opisa kaznivega dejanja iz obtožnice z opisi prekrškov, kot izhajajo iz plačilnih nalogov za obdolženca, bo mogoče ugotoviti ali gre za isto ravnanje storilca, kar bi lahko pomenilo, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in kaznovan za isto ravnanje, kar bi posledično pomenilo tudi kršitev 31. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da ne sme nihče biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katerega je bil kazenski postopek zoper njega že pravnomočno ustavljen ali pa je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena oziroma je bil pravnomočno oproščen ali obsojen. Samo v primeru, ko sodišče v kazenskem postopku, v zvezi z istim historičnim dogodkom, ne izhaja iz istih dejstev, ki so sicer identična ali v bistvu enaka tistim, ki so bila podlaga za prekršek, bo namreč mogoče sklepati, da pri prekršku in kaznivem dejanju ne gre za isto stvar. (1) Za ugotovitev slednjega pa bo potrebna poglobljena in natančna analiza podatkov iz prekrškovnih spisov, ki jih bo prvostopno sodišče v zadevi moralo pribaviti, saj bo šele tako mogoče odgovoriti na vprašanje ali je v obravnavani zadevi prišlo do kršitve načela „ne bis in idem“, kar tudi v pritožbi izpostavlja obdolženčeva zagovornica.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

---.---

Op. št. (1) : Sodba Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 43994/2014 z dne 16. 12. 2015. Sodba Višjega sodišča v Mariboru II Kp 43745/2012 z dne 14. 7. 2016