UPRS sodba in sklep I U 1525/2015

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se šteje tožba tožeče stranke za pravočasno.
II. Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim aktom je Upravna enota Ljubljana na podlagi 8. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS št. 99/13, v nadaljevanju: ZPPŠOIRSP) v povezavi s 15. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), odločila, da se zahteva A.A. za določitev denarne odškodnine za škodo povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je tožnica dne 11. 5. 2015 preko pooblaščenke B.B., podala vlogo za določitev denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, v skladu z določbo 8. člena ZPŠOIRSP. Nato se organ sklicuje na 3. in 4. odstavek 8. člena in 2. odstavek 2. člena ZPŠOIRSP.

2Na podlagi zbranih podatkov in glede na določbe ZPŠOIRSP je upravna enota pri vpogledu v uradne evidence (Register stalnega prebivalstva ter Register tujcev) ugotovila, A.A. ni oseba, ki bi bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Na podlagi podatkov, ki jih je upravni organ pridobil v skladu z določbo 139. člena ZUP, je bilo iz evidence stalnega prebivalstva in ročno vodene evidence ugotovljeno, da v navedenih evidencah ni osebe z imenom A.A. (roj. C.), rojena ... 8. 1974. Iz evidence namreč izhaja, da A.A. v Republiki Sloveniji nikoli ni imela prijavljenega stalnega niti začasnega prebivališča.

3Ker iz evidence Registra stalnega prebivalstva izhaja, da A.A. v Republiki Sloveniji ni imela nikoli urejene prijave prebivališča, tujka ne spada v nobeno kategorijo upravičencev do povračila škode, ki jih določa ZPŠOIRSP, ker ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, kar je osnovni pogoj, ki ga določa ZPŠOIRSP za obe kategoriji upravičencev.

4Upravni organ je o zadevi odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, skladno s prvo in drugo točko prvega odstavka 144. člena ZUP. Upravni organ je dejansko stanje v celoti ugotovil na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana in na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ. Upravni organ je presodil, da lahko po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči v stvari, saj za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni bilo potrebno opraviti še kakšnega dejanja v postopku.

5Z drugostopenjskim aktom je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice. Pritožbo je podala na zapisnik dne 10. 6. 2015. Ministrstvo navaja, da se je A.A. preko svoje pooblaščenke pravočasno pritožila. Pritožnica je podala izjavo na zapisnik in navedla, da je od majhnega živela v Republiki Sloveniji, v začetku na naslovu X. Hodila je v vrtec v Z. in OŠ Z., kot dokazilo pa prilaga spričevalo za končani osmi razred. Prilaga tudi dokazilo letnega spričevala Srednje upravne administrativne šole v Ljubljani. Julija 1991 je odšla na počitnice v Srbijo in se zaradi takratne situacije v Sloveniji ni mogla vrniti nazaj. Lahko posreduje tudi shranjeno karto, s katero je odpotovala leta 1991 na počitnice.

6Na podlagi vpogleda v podatke registra stalnega prebivalstva in registra tujcev, drugostopni organ ugotavlja, da podatki izkazujejo prijavo stalnega prebivališča pritožnice z dne 28. 5. 2015, na naslovu v tujini: ..., register tujcev pa izkazuje, da je bila pritožnica dne 28. 5. 2015 vnešena v uradno evidenco. Podatki izkazujejo, da pritožnici ni izdano dovoljenje za prebivanje, pritožnica pa tudi ni vložila vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.

7Ker drugostopni organ ocenjuje, da izpis iz evidence OŠ Z. o izpolnitvi osnovnošolske obveznosti v šolskem letu 1988/1989 ter letno spričevalo Srednje upravne administrativne šole v Ljubljani z dne 21. 6. 1990 izkazujeta, da je pritožnica v navedenih letih dejansko prebivala v Republiki Sloveniji, na podlagi navedenih dokazil ugotavlja, da je dejansko stanje glede prebivanja in prijave prebivališča pritožnice v Republiki Sloveniji ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožnice namreč ni v uradnih evidencah, kljub temu, da je imel pritožničin oče S.Č., roj. 27. 6. 1953, dne 17. 2. 1977 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji na naslovu ..., dne 26. 2. 1992 pa je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Ker je imel v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., Ljubljana, drugostopni organ ugotavlja, da organ prve stopnje v ročno vodenih evidencah navedenega naslova ni preverjal, zato ocenjuje, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da pritožnica nikoli ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter da ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, o obrazcu osebnega kartona in kartona gospodinjstev ter o načinu vodenja in vzdrževanja registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 27/92) je določal, da pristojni organ vodi register stalnega prebivalstva na osebnih kartonih in na kartonih gospodinjstev, po prehodu na računalniško vodenje registra stalnega prebivalstva pa mora biti opravljena kontrola usklajenosti podatkov med kartotečno in računalniško vodenimi evidencami, iz dokumentacije upravne zadeve pa ni razvidno, da bi organ prve stopnje preveril karton gospodinjstev na naslovu ... Drugostopni organ pritožnici dodatno pojasnjuje, da so bili občane, stare manj kot 18 let, skladno z določbo drugega odstavka 5. člena Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (U. 1. SRS, št. 6/83), ki je takrat urejal prijavno-odjavno obveznost, dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih so mladoletniki prebivali.

8Ne glede na navedeno, pa drugostopni organ ugotavlja, da pritožnica ne izpolnjuje kumulativno določenega pogoja, ki ga za upravičence do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, določa 2. člen ZPŠOIRSP, saj podatki uradnih evidenc izkazujejo, da pritožnica ni pridobila dovoljenja za stalno prebivanje oziroma ni bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, prav tako pa ni vložila vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

9ZPŠOIRSP v prvem odstavku 2. člena namreč določa, da je upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih, Zakonu o tujcih ali Zakonu o začasnem zatočišču ali je bila po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.

10Ker pritožnica ne izpolnjuje zakonskih pogojev za povračilo škode, ki je upravičencu nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, četudi je organ prve stopnje v upravnem postopku nepopolno ugotovil dejansko stanje, ki se nanaša na morebitno prebivanje pritožnice na naslovu ..., Ljubljana, pa je izrek izpodbijane odločbe zakonit, zato je organ druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Tretji odstavek 248. člena ZUP namreč določa, če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.

11V tožbi tožnica pravi, da je izpodbijana odločbo UE Ljubljana nezakonita, ker meni, da UE Ljubljana ni preverila vseh evidenc njenih stalnih prebivališč. Prosi, da glede na njena dokazila o prebivanju in šolanju v Sloveniji, sodišče preveri prezrte evidence njenega stalnega prebivališča.

12V odgovoru na tožbo z dne 23. 11. 2016 tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa se tožena stranka ni opredelila.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

13Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi.

14Ministrstvo za notranje zadeve je dne 26. 10. 2015 odstopilo tožbo tožeče stranke v odločanje Upravnemu sodišču skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki ju je tožnica vložila pri drugostopenjskem organu. Tožnica je obe vlogi podala neposredno pri drugostopenjskem organu dne 3. 10. 2015, med tem ko je drugostopenjsko odločbo prejela dne 26. 8. 2015. Tožbo bi tožnica morala vložiti v roku 30 dni od 26. 8. 2015, ko je prejela drugostopenjsko odločbo, to je do petka dne 25. 9. 2015, vložila pa jo je šele v soboto dne 3. 10. 2015. Vendar je skupaj s tožbo njena pooblaščenka za prejemanje pisanj X.X. iz Kamnika pravočasno podala tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev tožbe in sicer je predlog podala v 8 dneh, od kar je izvedela za zamudo, kar je znotraj zakonsko dovoljenega roka (2. odstavek 24. člena ZUS-1). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljuje s tem, da se pooblaščenka X.X. s tožnico ni mogla sestati v roku, določenem za pritožbo in sicer zaradi njene odsotnosti zaradi dopusta in pooblaščenkinega zdravstvenega stanja, v dokaz pa prilaga zdravniško spričevalo. Iz zdravniškega spričevala z dne 30. 9. 2015 med drugim izhaja, da je bila X.X. tega dne pri zdravniku v Domžalah, ki ji je zaradi vrtoglavice odsvetoval potovanje. Glede na vrsto zadeve, kjer gre za popravo krivic zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ter procesno nujnost, da zaradi odsotnosti tožnice iz Slovenije, določena procesna dejanja, kamor spada tudi vložitev tožbe, opravlja tožničina pooblaščenka za prejemanje pisanj, je sodišče štelo, da so razlogi za zamudo „verjetno“ izkazani (3. odstavek 24. člena ZUS-1) in da zamuda upravičena v smislu 1. odstavka 24. člena ZUS-1. Zato je sodišče v prvi točki izreka ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kar ima za posledico, da je tožnica vložila tožbo pravočasno.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

15Tožba ni utemeljena.

16Sodišče ugotavlja, da je drugostopenjski organ pravilno dopolnil in popravil obrazložitev izpodbijanega akta v tem smislu, da je na podlagi priloženih listin tožnice in vpogleda v druge evidence državnih organov (ročno vodene evidence – karton gospodinjstev na naslovu ...) ter določila 5. člena Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva iz leta 1983 ugotovil, da je tožnica bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Vendar pa je drugostopenjski organ v nadaljevanju ugotovitvenega postopka enako kot prvostopenjski organ prišel do zaključka, da tožnica ni upravičena do odškodnine, ker ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 1. ali druge alineje 1. odstavka 1. člena ZPŠOIRSP, ali iz 2. odstavka 1. člena tega zakona. Tožnica pa v tožbi niti ne nasprotuje ugotovitvi, da ni pridobila dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji po zakonih, ki so našteti v prvi alineji omenjenega člena, oziroma, da ni pridobila državljanstva Republike Slovenije, da ni vložila vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje niti ni podala vloge za državljanstvo. Zato sodišče lahko sledi utemeljitvi drugostopenjskega organa in ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).