VSL sklep IV Cpg 995/2016

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo subjekta vpisa proti sklepu Srg 2016/24859 z dne 9. 6. 2016, s katerim je registrsko sodišče po sodniški pomočnici zavrnilo predlog za vpis prokurista v sodni register.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil subjekt vpisa, uveljavljal pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in smiselno predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se vpis prokurista dopusti.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz nosilnih razlogov registrskega sodišča izhaja, da predlagani vpis prokurista ni v skladu z zakonom, ker določb ZGD-1, ki se nanašajo na prokuro, navedeni zakon pa ureja statusna vprašanja gospodarskih družb, ni mogoče subsidiarno uporabiti za zavode, katerih statusna vprašanja pa ureja Zakon o zavodih (ZZ), slednji pa prokure ne predvideva. Pritožbeno sodišče s takim materialnopravnim stališčem registrskega sodišča ne soglaša. Prokura je res v našem pravnem redu urejena le v ZGD-1 in sicer v splošnem delu v poglavju „Zastopanje“ (v 33. do 38.a členu ZGD-1). Je torej oblika zastopanja, katerega obseg je opredeljen v 35. členu ZGD-1: upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. V mejah teh upravičenj zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.

5Prokura temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe, torej na izjavi volje zastopanega, glede na obseg prokure pa je blizu generalnemu pooblastilu za zastopanje z določenimi zakonskimi omejitvami (glede pravnih poslov, katerih posledica je odtujitev ali obremenitev nepremičnin) ali možnimi statutarnimi omejitvami (glede skupne prokure ali zastopanja skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki). Kot je sicer pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, se s prokuro kot vrsto generalnega pooblastila za zastopanje družba izogne večkratnemu izdajanju posamičnih pooblastil (za en pravni posel ali posamezne vrste pravnih poslov). Takšnih posamičnih pooblastil se skladno s splošnimi pravili OZ lahko poslužuje tudi zavod. Da bi se zavod izognil vsakokratni podelitvi posamičnih pooblastil in vsakokratnim omejitvam obsega pooblastil, pritožbeno sodišče ne vidi razloga za zavrnitev vpisa prokurista v sodni register tudi pri zavodu, če ustanovitelj sprejema možnost podelitve prokure s pravno ureditvijo le-te, opredeljeno v ZGD-1. Vpis prokurista v sodni register namreč nima konstitutivnega učinka, pač pa je deklaratorne narave, saj prokura nastane že v trenutku njene podelitve in ne šele z vpisom v sodni register. Zato je smisel in namen vpisov v sodni register v publicitetnih učinkih, torej v seznanitvi in s tem pravnih učinkih podelitve prokure nasproti tretjim (8. člen ZSReg v zvezi z 38. členom ZGD-1).

6Zavod je res posebna statusnopravna oblika organiziranja pravne osebe, ki jo ureja Zakon o zavodih. Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti, gospodarsko dejavnost pa, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (18. člen ZZ). Pritožbeno sodišče zato niti upoštevaje dejavnost zavoda in organizacijski ustroj zavoda (direktor zavoda in svet zavoda kot obvezna organa), določen v ZZ, ne vidi ovire za imenovanje in vpis prokurista, ki ni organ zavoda, pač pa le pooblaščenec le-tega) v sodni register tudi pri zavodu.

7Po prvem odstavku 33. člena ZGD-1 družba lahko podeli prokuro po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Če pravila družbe v skladu z zakonom ne določajo drugačnega postopka podelitve prokure, o podelitvi odloča poslovodstvo družbe (Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, stran 207). Kot v pritožbi navaja pritožnik, se je njegov ustanovitelj odločil, a bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist in ga predvidel tudi v aktu o ustanovitvi zavoda. Če v aktu o ustanovitvi ni predviden tudi postopek podelitve prokure pomeni, da je ustanovitelj podelitev prokure poveril zakonitemu zastopniku zavoda, ki tudi sicer pravnoveljavno izraža voljo zavoda.

8Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče pa samo ni moglo spremeniti utemeljeno izpodbijane odločitve registrskega sodišča, ker le-to že zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presojalo ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis po 29. členu ZSReg. Šele po tem preizkusu in morebitnemu pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti predloga za vpis po prvem odstavku 30. člena ZSReg, pa bo registrsko sodišče o predlogu za vpis lahko ponovno odločalo. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je predlog za vpis pomanjkljiv, saj ne vsebuje vseh podatkov, ki se v zvezi z zastopanjem po 7. točki prvega odstavka 4. člena ZSReg vpisujejo v sodni register.

9Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).