VSL sklep Cst 778/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je upnikova terjatev sicer navedena v seznamu navadnih nezavarovanih terjatev do dolžnika na dan 30.6.2015, vendar v nepravilnem znesku 7.417,95 EUR. Za to terjatev v gospodarskem sporu I Pg 705/2014 dolžnik trdi, da sploh ne obstaja, niti v tej višini, o priznanem znesku pa ni pojasnila. Dolžnik tako bodisi priznava terjatev v škodo ostalih upnikov bodisi v škodo upnika te terjatve ne priznava v pravilnem znesku. Zato ni resnična izjava dolžnika, da so informacije in podatki v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika prikazani v dobri veri, da dolžnik zaupa in verjame v njihovo točnost in da poročilo resnično in pošteno prikazuje finančni položaj in poslovanje dolžnika.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril, da upnikove navedbe ne predstavljajo resničnega dejanskega stanja. Upnikova terjatev izvira iz računa št. 4 z dne 25.1.2013, ki je bil delno kompenziran. Terjatev v višini 7.417,95 EUR dolžnik priznava in ne drži, da jo v pravdni zadevi zavrača. Opozarja tudi na sklep VSL Cst 392/2013 z dne 15.10.2013. Upnik ne uveljavlja nobenega od dovoljenih pritožbenih razlogov.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravilne so dolžnikove navedbe, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave sodišče preverja zgolj obstoj ovir za vodenje tega postopka iz 221.c člena ZFPPIPP in ali je dolžnik predložil vse potrebne listine iz 1. odstavka 221.d člena ZFPPIPP (enako tudi sklep VSL Cst 392/2013). Terjatev pa ne preverja niti se te v tem postopku ne preizkušajo (po 1. alineji 1. odstavka 221.b člena ZFPPIPP se oddelek 3.4 za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja).

6Prav tako tudi ni naloga sodišča, da bi preverjalo, ali predložene listine resnično in pošteno prikazujejo dolžnikov finančni položaj in poslovanje – tega niti ne sme preverjati. Pripomniti še velja, da je upnikova terjatev očitno sporna, saj o njej teče pravdni postopek, dolžnik pa jo je na seznam terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, navedel v višini, ki jo priznava.

7Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, saj iz razlogov, ki jih navaja pritožnik, sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče izpodbijati, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.