VSL sklep I Cp 2542/2016

I. Pritožbi zoper sklep se ugodi in se ta v izpodbijanem delu spremeni tako, da se pravilno glasi:

„Sprememba tožbe z dne 22.7.2014 se dovoli.“.

II. Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se ta razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 7.6.2016:

- dovolilo spremembo tožbe z dne 20.1.2014,

- odločilo, da se sprememba tožbe z dne 22.7.2014 ne dovoli,

- zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval,

da se izročilna pogodba, ki jo je dne 24.10.2000 sklenil s tožencema (v notarskem zapisu notarja A. A. opr. št. SV-487/2000), razveže, in ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice v korist tožencev, vsakega do 1/2, in hkratni vknjižbi pravice stvarnega bremena ter pravice prepovedi odtujitve in obremenitve v njegovo korist pri nepremičninah parc. št. 1378/0 k. o. X (ID znak: 000), parc. št. 1309/2 k. o.Y (ID znak: 111), parc. št. 1940/2 k. o. Z. (ID znak: 333), parc. št. 1940/4 k. o. Z. (ID znak: 444), parc. št. 1942/4 k. o. Z. (ID znak: 555), parc. št. 1974/1 k. o. Z. (ID znak: 666), parc. št. 2746/85 k. o. Z. (ID znak: 777) in parc. št. 1942/1 k. o. Z. (ID znak: 888), dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu Dn 4280/2011 neveljavna, zaradi česar naj bi se pri predhodno navedenih nepremičninah vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje z izbrisom vknjižbe lastninske pravice v korist tožencev in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist tožnika do celote ter z izbrisom vknjižbe pravice stvarnega bremena in vknjižbe pravice prepovedi odtujitve in obremenitve,

- zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od tožencev uveljavljal izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi se pri njunih solastniških deležih na predhodno omenjenih nepremičninah vknjižila lastninska pravica v njegovo korist do celote, ter vrnitev teh istih nepremičnin v njegovo neposredno izključno posest,

- odločilo, da je dolžan tožnik tožencema v roku 15 dni po prejemu sodbe nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 3.259,84 EUR, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teko prvi naslednji dan po izteku 15-dnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

2Zoper drugi odstavek izreka sklepa in sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni tako, da spremembo tožbe z dne 22.7.2014 dopusti, podrejeno pa da ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, nadalje da sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovim tožbenim zahtevkom, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (vse s stroškovno posledico). V zvezi s sklepom navaja, da sodišče ni podalo nobenega relevantnega razloga za svojo odločitev, ampak je le vnaprej ocenilo neutemeljenost podrejenih tožbenih zahtevkov, ki jih je tožnik postavil v okviru navedene spremembe tožbe. Neutemeljenost tožbenega zahtevka ne bi smela vplivati na presojo, ali je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. V nadaljevanju obširno pojasnjuje, zakaj naj bi bila nepravilna tudi odločitev o glavni stvari.

3Toženca sta v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Kot to predvideva 185. člen ZPP,(1) lahko sodišče, v primeru da se tožena stranka temu upira, spremembo tožbe dovoli, če oceni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Odločitev o takšni dovolitvi je torej vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne (kot to pravilno izpostavlja pritožba) na okoliščino, ali je spremenjeni oziroma na novo postavljeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Namen te procesne možnosti, ki jo zakon daje sodišču, je v tem, da se (v skladu z načelom ekonomičnosti(2)) v enem postopku odloči o vseh (oziroma o čim več) zahtevkih, ki izvirajo iz istega spornega pravnega razmerja (in je moč uporabiti v bistvenem enako procesno gradivo), in sicer zato, da se zaradi njih (po nepotrebnem) ne bi sprožale nove pravde (postopki).(3) Kakor to pravilno navaja pritožnik oziroma izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, sodišče prve stopnje dne 22.7.2014 podane spremembe tožbe ni dovolilo prvenstveno(4) iz razloga, ker naj takšen nov zahtevek (iz razlogov, ki jih navaja) ne bi bil utemeljen.(5) To pa, kot je bilo predhodno poudarjeno, ni okoliščina, ki bi lahko utemeljevala odločitev o nedovolitvi spremembe.

6Kot je razvidno iz tožnikove pripravljalne vloge z dne 22.7.2014 oziroma pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje (glej 4. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), naj bi slednji v omenjeni vlogi tožbo spremenil z namenom tožbeni zahtevek uskladiti z uveljavljeno sodno prakso.(6) Ker naj bi tudi ta novi zahtevek(7) izhajal iz istega pravnega razmerja, ki je predmet obravnave v tem postopku, je z vidika celostne razrešitve nastalih spornih razmerij med strankama smotrno, da se v tem postopku(8) meritorno odloči tudi o njem. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi zoper sklep ugoditi in tega spremeniti tako, da se sprememba tožbe z dne 22.7.2014 dovoli (3. točka 365. člena ZPP). Ker je moč glede na naravo spornega razmerja kot tudi naravo samih v tem postopku postavljenih zahtevkov o teh odločiti le skupaj, je bilo potrebno (že) v posledici dovolitve spremembe tožbe z dne 22.7.2014 ugoditi tudi pritožbi zoper sodbo in to v celoti razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Zato se to sodišče do pritožbenih očitkov zoper odločitev o glavni stvari ni opredeljevalo. Opozarja zgolj (v zvezi s tovrstnim pritožbenim očitkom), da sodišče prve stopnje pomena svoje (v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe podane) ugotovitve o tem, da naj bi se toženca predvsem zaradi sinovega intenzivnega zdravljenja doma in v tujini, ki je potekalo vse od leta 2001 do 2006, umaknila od izvrševanja svojih pogodbenih obveznosti,(9) z ozirom na svoje siceršnje zaključke o tožnikovem odklanjanju njune pomoči (glej 22. točko obrazložitve) oziroma o neresničnosti njegovih trditev, da toženca nikoli nista izkazala pripravljenosti po izvrševanju pogodbenih obveznosti (glej 21. točko obrazložitve), ni ustrezno (dovolj jasno) obrazložilo.

7Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (3. odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): 11. člen ZPP.

Op. št. (3): Glej sodbo VS RS II Ips 407/2003 z dne 8.4.2004 oziroma D. Wedam Lukić: Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), 2. knjiga, GV Založba in Uradni list, 2010, str. 205.

Op. št. (4): V tem oziru podano pojasnjevanje sodišča prve stopnje (na koncu 4. točke obrazložitve), da naj bi tožnik skozi pravdni postopek poskušal na različne načine (s sklicevanjem na različne institute) zadostiti potrebam za uspeh postopka, pa je presplošno. Ni (po)jasn(jen)o namreč, kaj naj bi bilo narobe z okoliščino (samo za sebe), da stranka poskuša (dokler je njeno postopanje v okviru zakonskih okvirjev oziroma ne gre za zlorabo procesnih pravic, česar pa sodišče prve stopnje ne omenja) uspeti v postopku, niti, kaj naj bi imela ta opraviti z (v tem oziru edino relevantnim) vprašanjem dovolitve spremembe tožbe iz razloga smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama.

Op. št. (5): Sodišče prve stopnje v zvezi s tem pojasnjuje, zakaj naj bi bilo tožnikovo sklicevanje na odstopno izjavo neutemeljeno.

Op. št. (6): Tožnik se sklicuje na sodbo VS RS II Ips 55/2011 z dne 24.4.2014.

Op. št. (7): Ki se tako kot tisti, ki je bil postavljen v okviru primarnega tožbenega zahtevka in o katerem je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, nanaša na vprašanje načina uveljavljanja pravice zahtevati razvezo pogodbe o preužitku zaradi neizpolnjevanja obveznosti.

Op. št. (8): In ne kakšni morebitni novi pravdi.

Op. št. (9): Za presojo, ali je prišlo do neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani prevzemnika, ni odločilno, ali so za to na njegovi strani podani krivdni razlogi, ampak (zgolj) da razlogi izhajajo iz njegove sfere.