VSL sklep II Cp 3351/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se beseda "treh" nadomesti z besedo "desetih", znesek 115,00 EUR pa nadomesti z zneskom 34,50 EUR.

II. Sicer se pritožba se zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu drugega toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek in odločilo, da je dolžan plačati sodno takso v višini 345,00 EUR v treh zaporednih mesečnih obrokih po 115,00 EUR.

2Tožnik v pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Ugotovitev, da je v letu 2015 prejel 11.604,00 EUR oziroma 888,00 EUR neto mesečno, je napačna. Gre za bruto zneske, dejansko pa je bruto mesečna plača po pogodbi o zaposlitvi bistveno nižja, dejanska izplačila plač ali bolje "tringelta" pa povsem drugačna (10-11centov/km), a za ta postopek nepomembna. Od leta 2014 ne prejema niti polne minimalne plače, temveč le po 417,00 do 600,00 EUR mesečno. Plačilnih list ne prejema, niti izpisov s transakcijskega računa. Osebno vozilo uporablja za občasni prevoz na delo in domov ter za skladišče rezervnih oblačil. Nepremičnine so že dvajset in trideset let le solastniški deleži v sodnih pisanjih in kot take neuporabne za pravni promet in za pridobitno dejavnost. Obstajal naj bi zakon, po katerem ni dovoljeno odtegovanje neto denarja za sodne takse ali druge dajatve od neto prejemkov v višini minimalne plače.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sodna taksa za pritožbeni postopek znaša 345,00 EUR, da toženec živi sam, da je v letu 2015 prejel plačo in regres v višini 11.603,98 EUR oziroma plačo v višini najmanj 888,00 EUR mesečno, da je v zadnjih treh mesecih s transakcijskega računa dvignil vsak mesec plačo v višini 600,00 EUR, da je lastnik osebnega vozila Nissan letnik 2010, katerega vrednost ocenjuje na 5.000,00 EUR, da je lastnik stanovanja in 3/5 oziroma 1/12 solastnik več nepremičnin. Glede na to, da tožnikovi mesečni prihodki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo pritožbe presegajo 538,40 EUR (dvakratnik zneska minimalnega dohodka po ugotovitvah sklepa znaša 577,62 EUR), ni pogojev za oprostitev plačila sodne takse. Višina dohodkov daje podlago za plačilo dolžne sodne takse v treh mesečnih obrokih po 115,00 EUR.

5V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča 000/14 z dne 12. 2. 2015 (Uradni list RS, št. 19/2015) je v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča se pri tem upošteva pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)(1) in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša od 1. 8. 2016 dalje 292,56 EUR,(2) dvakratnik tega zneska pa 585,12 EUR. Če niso izpolnjeni pogoji za oprostitev v celoti, sodišče stranko deloma oprosti plačila taks, odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja, ter premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

6Zakonske prepovedi plačila sodne takse iz neto prejemkov v višini minimalne plače ni. Sodišče ob upoštevanju v prejšnji točki navedenih okoliščin presoja, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje taksnega zavezanca in njegove družine.

7Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče pri ugotavljanju mesečnih dohodkov izhajalo iz podatkov o bruto plači, po analogiji s predpostavkami ZSVarPre za ugotavljanje socialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči pa je pomemben dohodek, zmanjšan za stroške, davke in obvezne prispevke.(3) Pritožnikovi dohodki v letu 2015 tako skupaj znašajo 8.209,07 EUR, kar na mesečni ravni pomeni 684,10 EUR. Kljub temu in kljub napačno ugotovljeni višini dvakratnika minimalnega dohodka je pravilen zaključek sklepa, da so tožnikovi dohodki višji in zato ni podlage za oprostitev plačila sodne takse v celoti.

8Mesečno dvigovanje 600,00 EUR s transakcijskega računa še ne pomeni nujno, da tožnikovi višji dohodki niso obremenjeni zaradi izterjav v izvršilnih postopkih,(4) a je ne glede na to pravilna ugotovitev, da s tem zneskom lahko mesečno razpolaga.

9Pritožbene navedbe v zvezi s pravnim položajem nepremičnin so nove. Ker pritožnik ni navedel (opravičljivih) razlogov, zaradi katerih jih ni podal že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožnik, ki uveljavlja taksno oprostitev, je bil dolžan predstaviti okoliščine, ki vplivajo na presojo o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, pomembnem za odločitev.

10Glede na to, da tožnikovi mesečni dohodki presegajo dvakratnik minimalnega dohodka za približno 100 EUR in da je tožnik solastnik večjega števila nepremičnin, je pravilen zaključek sklepa, da ni podlage za popolno ali delno oprostitev plačila sodne takse. Ugotovitev, da je znesek likvidnih mesečnih sredstev nižji od zneska, ugotovljenega v izpodbijanem sklepu, pa daje podlago za zaključek, da se dolžna sodna taksa razdeli na večje število obrokov. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upoštevaje okoliščine primera ustrezna razdelitev taksne obveznosti na deset obrokov po 34,50 EUR.

11Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi drugega toženca delno ugodilo in odločilo, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se število obrokov poveča na deset, znesek mesečnega obroka pa zmanjša na 34,50 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------

Op. št. (1): Prim. sklep VSL II Cp 3144/2015 z dne 23. 11. 2015 in tam navedene odločbe Vrhovnega in višjih sodišč.

Op. št. (2): Prim. Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka, Uradni list RS, št. 66/16.

Op. št. (3): Tretji odstavek 20. člena ZSVarPre: Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena tega zakona upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.

Op. št. (4): Ta znesek ustreza namreč znesku iz 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, na katerega ni mogoče seči z izvršbo.