VSM sklep II Ip 1089/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnine - posamezne dele št. 1, 4, 8, in 16, vse v stavbi št. 3395, k.o. 753 - S.B., v lasti hipotekarne dolžnice, Občine S.B. do celote, izročilo kupcu R.P.S. d.o.o. (I. točka izreka). Istočasno je odločilo, da se na navedene nepremičnine po pravnomočnosti sklepa vknjiži lastninska pravica kupca (II. točka izreka) in izbrišejo vknjižene hipoteke (III. točka izreka).

2Pritožnica A.D.S. v pravočasni pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo sodelovanja na 1. javni dražbi 12. 7. 2016, na kateri so bile nepremičnine prodane kupcu, družbi R.P.S. d.o.o. Pritožnica je 6. 7. 2016 pravočasno na račun sodišča plačala varščino v višini 24.150,00 EUR, kot je bilo določeno v Odredbi o prodaji nepremičnine. Na dražbi je bilo prisotnih več ponudnikov, vendar sta varščino za celoten sklop nepremičnin položila le pritožnica in kasnejši kupec. Sodišče prve stopnje je pritožnici onemogočilo sodelovanje na dražbi z obrazložitvijo, da ni izkazala pooblastila za zastopanje B.B.. Varščina je bila sicer res nakazana s TRR B.B., vendar pa je varščino nakazala pritožnica, kar izhaja iz priloženega potrdila o plačilu. Na tem TRR je namreč pooblaščena, kar izhaja iz priloženega pooblastila Banke Koper d.d. Plačnik varščine je tako ponudnica A.D.S., ki se je tudi udeležila javne dražbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Prvi odstavek 185. člena ZIZ določa, da smejo javne dražbe udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino. Iz sporočila finančno računovodske službe Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 8. 7. 2016 (list št. 718 spisa) izhaja, da je B.B. položila varščino v znesku 24.150,00 EUR. Iz Potrdila o plačilu, ki ga je pritožbi priložila pritožnica pa izhaja, da je bila 6. 7. 2016 z istega TRR nakazana varščina v znesku 24.150,00 EUR, pri čemer je kot plačnik navedena A.D.S.. Slednja je pritožbi priložila tudi pooblastilo Banke Koper d.d., iz katerega izhaja, da jo je B.B. pooblastila za razpolaganje s sredstvi na TRR št. 10100-0051545019, s katerega je bila nakazana varščina.

6Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da je pritožnica res upravičena razpolagati s sredstvi na TRR uporabnice B.B. s katerega je bila nakazana varščina. Prvi odstavek 69. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) določa, da se lahko pogodba, pa tudi drug pravni posel sklene tudi po zastopniku. Upravičenost za zastopanje pa v skladu z drugim odstavkom istega člena lahko temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Glede na predloženo pooblastilo je A.D.S. plačilni nalog izdala kot pooblaščenka uporabnice računa B.B., saj je upravičena opravljati pravne posle, ki obsegajo razpolaganje s sredstvi na TRR B.B..

7Zakon o plačilnih storitvah in plačilnih sistemih (v nadaljevanju ZplaSS) v prvem odstavku 7. člena Uporabnika računa definira kot fizično osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik, prejemnik ali oboje. Plačnik pa je v drugem odstavku 7. člena opredeljen kot oseba, ko odredi plačilno transakcijo, tako da izda plačilni nalog. A.D.S. je v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZplaSS na potrdilu o plačilu z Univerzalnim plačilnim nalogom res navedena kot plačnik, saj je izdala plačilni nalog, s katerim je banki odredila, naj plača varščino, vendar je navedba na plačilnem nalogu, da ga je A.D.S. izdala kot plačnica v skladu s citirano določbo 7. člena ZplaSS pomembna le v razmerju med uporabnico računa in pooblaščenko, saj drugače ne bi bilo jasno, katera od njiju je izdala posamezen plačilni nalog.

8A.D.S. je pri izdaji spornega plačilnega naloga glede vse na zgoraj obrazloženo ravnala v skladu s pooblastilom, vendar pa je učinek izdaje tega plačilnega naloga enak, kot če bi ga izdala uporabnica računa B.B.. Prvi odstavek 70. člena OZ glede učinkov zastopanja namreč določa, da pogodba (oziroma v obravnavani zadevi enostranski pravni posel izdaje plačilnega naloga), ki jo sklene zastopnik (to je pooblaščenec) v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega (to je uporabnico računa). Dejstvo, da je bila v obravnavani zadevi varščina nakazana iz TRR B.B., tako pomeni, da je kljub delovanju pooblaščenke slednja tudi plačnica varščine, saj je pooblaščenka to dejanje opravila v njenem imenu in s sredstvi, ki se nahajajo na njenem TRR. Iz tega razloga v skladu s prvim odstavkom 185. člena ZIZ B.B. kot uporabnica računa tudi upravičena sodelovati na javni dražbi.

9Pritožnica bi v imenu B.B. lahko sodelovala tudi na javni dražbi, saj prvi odstavek 87. člena ZPP določa, da je v postopku pred okrajnim sodiščem pooblaščenec lahko vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben, vendar mora imeti glede na že citirano določbo drugega odstavka 69. člena OZ za to ustrezno pooblastilo. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko pritožnici ni omogočilo sodelovanja na prvi javni dražbi, saj je glede na že obrazloženo učinek ravnanja pritožnice tak, da plačnica varščine B.B., za katero pa pritožnica ni predložila pooblastila za zastopanje.

10Glede na vse obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje, pravilna, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in s I. točko izreka potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odpadla, ker jih dolžnica ni priglasila.