VSM sklep II Kp 10660/2014

Ob reševanju pritožbe pooblaščenca oškodovanca kot tožilca R.K. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.ZAZNAMEK

1Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženega B.P. oprostilo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun. Obdolžencu pa je po prvem odstavku 94. člena ZKP naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov prisilne privedbe v višini 39,53 EUR. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je sodišče prve stopnje oškodovanca R.K. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2Zoper takšno sodbo se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi, obdolženca spozna za krivega očitanega kaznivega dejanja in mu izreče ustrezno kazensko sankcijo.

3Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4Zagovornik obdolženega, ki se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja. Da pa se iz njegove pritožbe razbrati, da z navedbami, da je izvedeni dokazni postopek potrdil, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje in bi ga zato moralo sodišče prve stopnje moralo obsoditi, graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje.

5Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP. Obrazložitev napadene sodbe namreč po oceni pritožbenega sodišča nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, te, ki pa jih ima pa so nejasni in tudi sami s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje se je namreč v razlogih napadene sodbe trudilo prepričati, da je izpovedba oškodovanca neverodostojna, ker jo je ta tekom postopka spreminjal, razen tega pa je tudi ni potrdila nobena tekom postopka zaslišana priča. Pri navedbah razlogov o tem, da je izpovedba oškodovanca neverodostojna je sodišče prve stopnje povsem prezrlo določno in prepričljivo navedbo oškodovanca o tem, da ga je kritičnega dne poškodoval obdolženi, saj takšne trditve vse od podaje kazenske ovadbe in ves čas kazenskega postopka ni spreminjal. Razen navedenega pa sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe sploh ne daje nobene teže ugotovitvam izvedenca dr. M.V., ki je glede mehanizma poškodb povedal, da je oteklina in raztrganina na čelu lahko nastala z udarcem s pestjo, lahko pa tudi z brco napadalca, kar dopušča tudi za nastalo poškodbo ledvenega predela oškodovanca. Takšne ugotovitve izvedenca namreč govorijo v prid izpovedbi oškodovanca, katerega neverodostojnost sodišče prve stopnje veže tudi na to, da nobena priča ni potrdila njegove izpovedbe, pri tem pa povsem prezre in ne oceni zagovora obdolženca, ki je kaznivo dejanje zanikal in okoliščino, da dejanja ni videl nihče, povezuje z oceno zagovora obdolženca, ki mu zato verjame. Takšni zaključki sodišča prve stopnje pa so po oceni pritožbenega sodišča povsem nejasni, še posebej zato, ker ni nobenega dvoma, da je oškodovanec prav kritičnega večera pri sporu z obdolženim utrpel poškodbe kot izhajajo iz izreka napadene sodbe in ki so bile tudi ugotovljene pri pregledu oškodovanca v bolnišnici. Zato ni jasno od kod sodišču prve stopnje pomisleki o tem, da bi lahko oškodovancu povzročil poškodbe nekdo drug, še posebej pa ne o tem, da bi le te lahko utrpel pri padcu nekje drugje, zato so tudi razlogi sodišča prve stopnje v tej smeri po oceni pritožbenega sodišča nejasni in tudi nimajo nobene podlage v izvedenem dokaznem postopku. Da je sodišče prve stopnje na vsak način želelo prikazati izpovedbo oškodovanca kot neverodostojno kaže dejstvo, da ga večino obrazložitve napadene sodbe celo imenuje „obdolženi“, kar je še posebej nesprejemljivo, saj za takšno navedbo sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga. Same okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje med drugim pripisuje neverodostojnemu izpovedovanju oškodovanca, kot so interes za premoženjskopravni zahtevek ter da je bilo potrebno zoper oškodovanca odrediti prisilni privod, ker se je skrival pred policisti, zaradi česar je moralo sodišče prelagati glavne obravnave, pa nikakor ne morejo biti okoliščine, ki bi jih lahko sodišče prve stopnje povezovalo z verodostojnostjo njegove izpovedbe.

6Zaradi vsega navedenega so po oceni pritožbenega sodišča razlogi napadene sodbe nejasni, prav tako pa sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje mora namreč svojo odločitev vedno obrazložiti jasno in tehtno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer, saj so razlogi napadene sodbe o oceni izvedenih dokazov nejasni, razen tega pa napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, zaradi česar je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP.

7Ugotovljena kršitev ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpraviti, pretehtati tudi pritožbene navedbe pooblaščenca oškodovanca, ki gredo v smeri graje dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati in o zadevi ponovno odločiti.