VSK sklep Cdn 138/2016

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 633/2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 310/2015 je prvostopenjsko sodišče dovolilo pri osnovnem pravnem položaju parcele št. 1 k.o. G. vknjižbo lastninske pravice na ime A.M. in izbrisalo prejšnjega imetnika J.M.. Ugovor J.M. proti taki odločitvi je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljen.

2Proti odločitvi se pritožuje J.M. po pooblaščenki. Meni, da je bilo pri odločanju pred prvostopenjskim sodiščem zmotno uporabljeno materialno pravo. V 31. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je namreč določeno, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru v izreku sodbe, ki je bila podlaga predlaganemu vpisu, nepremičnina ni označena tako, kot je označena v zemljiški knjigi. Pri parcelni številki ni navedena šifra katastrske občine, parcelna številka pa tudi nima podelilke /0. V 3. členu ZZK-1 je določeno, da je identifikacijski znak zemljiške parcele identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. V 18. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) pa je določeno, da je identifikacijska oznaka parcele, oznaka parcele v povezavi s šifro katastrske občine. V zemljiškem katastru so vse parcele označene s šifro katastrske občine, kar je pritožnik že dokazoval z izpiskom GURS z dne 11.12.2015. V izreku konkretne sodbe pa ni šifre katastrske občine v kateri parcela št. 1 leži. Da je šifra katastrske občine bistven element označbe parcele, dokazujeta tudi odločitvi VSL I Cp 1284/2012 in I Cp 2196/2010, ki ju pritožnik prilaga pritožbi. Tudi iz odločbe VSL I Cp 894/2011 izhaja, da v primeru, ko je do napačne označbe identifikacijskega znaka prišlo iz malomarnosti sestavljalca listine, ni mogoče uporabiti stališča sodne prakse, da je potrebno zakonsko določilo prvega odstavka 31. člena ZZK-1 razlagati vsebinsko in ne zgolj z dobesedno razlago. Pritožnik zaključuje, da nepremičnina, označena z „parcela št. 1 k.o. G.“ ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 31. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1 in je pravno povsem irelevantno, da ne obstaja dvom v identiteto nepremičnine.

3Pritožba ni utemeljena.

4ZZK-1 res v prvem odstavku 31. člena zahteva, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi in res je v 4. točki prvega odstavka 3. člena določeno, da je identifikacijski znak zemljiške parcele identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Po ZEN se v zemljiškem katastru vodijo (med drugim tudi) podatki o identifikacijski oznaki parcele, to pa je oznaka parcele v povezavi s šifro katastrske občine. Vendar pa navedenih določb (kot tudi drugih določb zakona) ni mogoče razlagati zgolj dobesedno, temveč je besedilo zakona potrebno glede na posamezen primer uporabiti tudi s primerno (namensko) razlago.

5V sodbi, ki je bila podlaga predlaganemu vpisu, je navedena tako številka parcele kot katastrska občina, le da slednja le z imenom, ne pa tudi s številčno šifro. Glede na to, da je na območju Republike Slovenije le ena katastrska občina G., dvoma v identiteto nepremičnine, kot je to pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, kljub odsotnosti številčne šifre katastrske občine ne more biti, identiteta nepremičnine pa glede na pritožbene navedbe očitno ni sporna niti za pritožnika.

6Že v več sodnih odločbah je bilo zavzeto stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, samo po sebi še ne onemogoča vpisa (Cdn 292/2012, 81/2012 …). Judikati, na katere se sklicuje pritožba, pa v obravnavani zadevi niso uporabljivi. Bistvo zadeve VSL I Cp 1284/2012 je obravnavanje povsem drugega pravnega vprašanja kot je predmet tega postopka, v zadevi VSL I Cp 2196/2010, ki se nanaša na zavrnitev predlaganega vpisa, v listini ustreznih identifikacijskih znakov sploh ni bilo, v zadevi VSL I Cp 894/2011 pa so bile nepremičnine v listini označene s starimi parcelnimi številkami kljub temu, da je bila ta sestavljena že po spremembi identifikacijskega znaka spornih nepremičnin.

7Pritožba zato ni uspela izpodbiti pravilnosti odločitve, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).