VSM sklep I Cpg 377/2016

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v točkah I in III razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 68330/2014 (prej VL 167420/2013) z dne 20. 11. 2013 ohranilo v veljavi v delu, v katerem je bilo toženim strankam naloženo, da tožeči stranki solidarno plačajo glavnico v znesku 353.057,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2013 do plačila ter za izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu, to je glede plačila glavnice v znesku 87.855,57 EUR in glede plačila pogodbenih zamudnih obresti v znesku 39.395,01 EUR pa je zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo (II. točka izreka). Prvi, drugi in tretji toženi stranki je naložilo še, da tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe solidarno plačajo pravdne stroške v znesku 11.900,85 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila (III. točka izreka).

2Zoper ugodilni del zahtevka pod točko I izreka in posledično zoper odmerjene pravdne stroške v točki III izreka se tožene stranke pravočasno pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se ni opredelilo do predlaganih in neizvedenih dokazov. Tožene stranke so med postopkom predlagale izvedbo dokazov z izvedencem grafologom, izvedencem finančne stroke in zaslišanjem stečajnega upravitelja S. R.. Sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo teh dokazov, prav tako ni izdalo posebnega sklepa, s katerim bi pojasnilo razloge za svojo odločitev. S tem je bilo toženim strankam onemogočeno učinkovito izvajanje pravice do poštenega sojenja, pa tudi učinkovita pritožba, saj bi lahko kršitev obrazloženo grajale le, če bi bile z razlogi sodišča seznanjene. Tožene stranke v pritožbi navajajo še razloge, na podlagi katerih so v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagale izvedbo teh dokazov. S postavitvijo izvedenca grafologa so hotele dokazovati, da druga tožena stranka ni lastnoročno podpisala pogodb in meničnih izjav, sodišče prve stopnje pa je brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke zavzelo stališče, da je imela tretja tožena stranka za podpis pooblastilo druge tožene. Prav tako sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je o terjatvi tožeče stranke že pravnomočno odločeno, saj je družba F. d.o.o., ki je vtoževano terjatev odstopila tožeči stranki, to terjatev prijavila v stečajnem postopku nad družbo M. T. d.o.o., kjer je bila v celoti priznana. Tožene stranke so v tej zvezi predlagale postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi odgovoril na vprašanje, ali je s sklenitvijo pogodb o odstopu in odkupu terjatev prišlo do njihovega prenosa iz družbe M. T. v premoženjsko sfero tožene stranke, medtem ko bi stečajni upravitelj lahko izpovedal, ali družba X. d.o.o. - v stečaju (prej F. d.o.o.) to terjatev vodi v svojih poslovnih knjigah.

3Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da bi bilo izvajanje dokazov, na katere se sklicujejo tožene stranke, v konkretnem primeru nepotrebno. Sodišče prve stopnje je že z izvedbo drugih relevantnih dokazov, ki jih je v sodbi tudi obrazložilo in utemeljilo, v celoti in popolnoma ugotovilo resnično dejansko stanje in tako zakonito odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Prav tako je na zadnji glavni obravnavi sprejelo ustrezen sklep, s katerim je zavrnilo njene dokazne predloge. Pritožbene navedbe o tem, katera dejstva bi bilo potrebno še dokazovati, pa so zgrešene in ne bi spremenile že ugotovljenega dejanskega stanja.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z neobrazloženim sklepom o zavrnitvi dokaznih predlogov toženih strank poseglo v njihovo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da so tožene stranke že v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjale, da druga tožena stranka, ki je tudi zakonita zastopnica prve tožene stranke, meničnih izjav za prvo in drugo toženo stranko ni podpisala, prav tako ni podpisala Pogodbe o odkupu terjatev. V prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 2. 2015 so tožene stranke predlagale še postavitev izvedenca finančne stroke, zaradi ugotovitve, ali družba F. d.o.o. v svojih poslovnih knjigah še vedno vodi terjatev do družbe M. T. Z istim razlogom pa so tožene stranke na zadnjem naroku za glavno obravnavo predlagale, da se zasliši stečajni upravitelj družbe X. d.o.o. - v stečaju (prej F. d.o.o.). Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo dne 7. 12. 2015 izhaja, da je sodišče prve stopnje navedene dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne oziroma prepozne, tožene stranke pa so v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP ugovarjale, da je sodišče prve stopnje s tem kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče prav tako ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavrnitve dokaznih predlogov toženih strank ni obrazložilo, tožene stranke pa to kršitev ponovno uveljavljajo v pritožbi.

7Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagane dokaze, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave, kar pomeni, da mora navesti, zakaj jih je zavrnilo. Razlogi lahko izhajajo iz samega dokaznega sklepa, iz posebnega sklepa, ki ga sprejme sodišče, sprejemljivo pa je tudi argumentiranje v sodni odločbi o sami stvari. Sodišču tako ni treba izvajati dokazov, ki so: nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva (Betetto v: ZPP s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, stran 611). Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan, v kolikor pa z razlogi sodišča ni seznanjena, pa ji je odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

8Tožene stranke so dokaz z izvedencem grafologom predlagale zato, da bi dokazale, da na meničnih izjavah prve in druge tožene stranke ter na Pogodbi o odkupu terjatev ni podpisana S. C. Sodišče prve stopnje se je v sodbi oprlo na izpovedbe druge tožene stranke S. C. in tretje tožene stranke M. A., ki sta dopustila možnost, da je sporne listine namesto S. C. podpisal M. A., na tej podlagi pa zaključilo, da je slednji za podpis pogodbe in menic očitno imel pooblastilo S. C. Glede na to, da tožene stranke za izpodbijanje podpisov niso predlagale dokaza, ki bi bil očitno neprimeren, bi se moralo sodišče prve stopnje do njihovega dokaznega predloga opredeliti in pojasniti, zakaj se ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni odločilo za izvedbo dokaza z izvedenem grafologom. Enako velja za predlagane dokaze z izvedencem finančne stroke in zaslišanjem stečajnega upravitelja, kjer je sodišče prve stopnje 12. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj meni, da je terjatev prešla v premoženjskopravno sfero prve tožene stranke, ni pa obrazložilo, zakaj v tej smeri ni izvedlo predlaganih dokazov.

9Pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da se dokazni predlogi toženih strank zavrnejo kot nepotrebni oziroma prepozni, glede na zgoraj obrazloženo ne zadošča, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje o zahtevku tožeče stranke ter o ugovorih tožene stranke odločilo na podlagi že izvedenih dokazov (vpogleda v listine ter z zaslišanjem pravdnih strank in priče A. V.). Tožene stranke v pritožbi zato utemeljeno opozarjajo, da jim je bila z ravnanjem sodišča prve stopnje odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega. odstavka 339. člena ZPP, in ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega dela sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pomanjkljivosti razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne more sanirati s tem, da bi razloge za neizvedbo dokaza obrazložilo samo. Vprašanje, ali bo določen dokaz izveden ali ne, je namreč tudi stvar dokazne presoje sodišča prve stopnje in sodi v sfero dejanskega stanja (tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005 in II Ips 368/2004 z dne 1. 12. 2005).

10V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi pravočasnih navedb in podanih dokaznih predlogov obeh pravdnih strank ponovno presoditi že izvedene dokaze in po potrebi dopolniti dokazovanje oziroma na podlagi že izvedenih dokazov toženim strankam obrazložiti, zakaj njihove dokazne predloge šteje za prepozne oziroma nepotrebne. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja še, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanih sodbi ni opredelilo do ugovorov toženih strank glede prisojenih manipulativnih stroškov in zakonskih zamudnih obresti od teh stroškov, pri katerih se je oprlo na obračune tožeče stranke. Tožene stranke so tem stroškom ugovarjale v pripravljalni vlogi z dne 5. 3. 2015, in navedle, da niso nikoli prejela računa za te stroške, ter da je določba v posojilni pogodbi, ki določa manipulativni stroški v višini 1% mesečno nična, saj gre za bistveno previsok in nedopusten znesek, ki ga je tožeča stranka zaračunala poleg zamudnih obresti.

11Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.