VSL sodba I Cp 2036/2016

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik dejanski zemljiškoknjižni lastnik parcele št. ... k. o. ... in mu je toženec dolžan izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo v zemljiški knjigi vknjižila pri navedeni nepremičnini lastninska pravica v korist tožnika, sicer bo takšno listino nadomestila ta sodba, in odločilo, da je tožnik dolžan tožencu v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 619,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

2Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, s stroškovno posledico, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni zaslišalo s strani tožnika predlaganih prič, v posledici česar je tudi dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pomanjkljivo in enostransko je povzelo izpovedbi pravdnih strank, do izpoved tožnika se ni v ničemer opredelilo, s tem mu je bila kršena tudi pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave. Priče bi izpovedale, da je sporno nepremičnino užival tožnik oziroma njegov pravni prednik, čemur ni nihče nasprotoval, da ni vpisan v zemljiško knjigo, je bil obveščen šele v času snegoloma, ko je takoj vložil tožbo. 20-letna priposestvovalna doba pa je do takrat že potekla. Toženec je jasno izpovedal, da je šel v gozd zgolj občasno, da za gospodariti ni bilo kaj dosti, lastninskih upravičenj torej ni izvrševal. Zaključek sodišča, da toženca varuje načelo dobre vere, zato ni pravilen. Res do vpisa darilne pogodbe v zemljiško knjigo ni prišlo, vendar pa je potrebno dobrovernost kot predpostavko priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemlijško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. Sodišče bi tožbenemu zahtevku moralo ugoditi.

3Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik v tožbi na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ugotavlja, da je njegov pravni prednik, oče, od pravne prednice toženca, A. A., že v letu 1974 pridobil sporno parcelo na podlagi darilne pogodbe, ki pa nikoli ni bila izvedena v zemljiški knjigi. Podarjeno parcelo (gozd) sta on in njegov pravni prednik redno izkoriščala in je bil tožnik šele v letu 2014 obveščen, da si nepremičnino lasti toženec, ki je tudi vpisan v zemljiško knjigo. Do takrat pa je potrebna priposestvovalna doba že potekla, pri čemer je bil ves čas dobroverni posestnik. Toženec je tožbenemu zahtevku nasprotoval (tudi) z ugovorom omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in v posledici tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je materialnopravno pravilna.

6Pravilno je sodišče prve stopnje poudarilo, da tožnik toženčeve trditve, da je bil pri pridobitvi lastninske pravice, ki je bila tudi zemljiškoknjižno izvedena, dobroveren, ni niti prerekal, kaj šele, da bi izkazal, da temu ni bilo tako tako. Izpodbijanje dobre vere pri pridobivanju lastninske pravice toženca po drugem odstavku 44. člena SPZ, je bilo namreč na njem.(1) Kljub temu je sodišče prve stopnje izvedlo še dokazni postopek, v katerem v zvezi z (ne)dobrovernostjo toženca tožnik tudi ni ničesar izpovedal, in je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tudi dokazni postopek ni pokazal, da bi bil toženec pri pridobitvi lastninske pravice kakorkoli nedobroveren.(2)

7Četudi bi tožnik izkazal pogoje za priposestvovanje, toženca varuje načelo dobre vere (9. člen SPZ), kakor tudi načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ), zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbeni zahtevek zavrnilo (drugi odstavek 44. člena SPZ). Pred tem je v okviru trditvene podlage pravdnih strank pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zagrešilo pa tudi ni očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, zakaj ni zaslišalo s strani tožnika predlaganih prič.(3) Pravilno je povzelo tudi izpovedbi obeh pravdnih strank, pri čemer se mu do izpovedbe tožnika v zvezi s priposestvovanjem, glede na povedano, ni bilo potrebno opredeljevati. Sodba ima tudi razloge o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo ostalih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

8Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

-------------

Op. št. (1): Dokazno breme izpodbijanja tožnikove dobre vere kot pogoja za priposestvovanje je na strani toženca, izpodbijanje dobre vere pri pridobivanju lastninske pravice toženca ob vpisu v zemljiško knjigo pa je na strani tožnika. Tisti, ki v pravnem prometu ravna pošteno in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, zaradi tega namreč ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ, 8. člen Zakona o zemljiški knjigi). Tisti, ki izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, pa nosi vse škodljive posledice take opustitve. Resnični lastnik izgubi svojo pravico, če na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo pošteni pridobitelj doseže vknjižbo lastninske pravice v svojo korist.

Op. št. (2): Lastninsko pravico je pridobil na podlagi pogodbe o preužitku in pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 12. 12. 2002 od svoje matere B. B., ta pa je sporno nepremičnino pridobila na podlagi sklepa o dedovanju po pokojni A. A.

Op. št. (3): Te so bile predlagane v potrditev tožnikovih navedb, da je priposestvoval sporno nepremičnino.