VSL Sklep II Ip 2600/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinjeni postopek izvršbe zoper dolžnika N d.o.o. Ljubljana, nadaljevalo in odločilo, da se opravi izvršba za izterjavo celotne terjatve po pravnomočnem sklepu o izvršbi z dne 4. 5. 2015 v obsegu ločitvene pravice upnika, pridobljene v izvršilnem postopku na nepremičninah, ki so v lasti dolžnika N d.o.o.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik N d.o.o. (pritožnik) in navaja, da je izpodbijani sklep neutemeljen in v nasprotju z določbami ZFPPIPP. Nad dolžnikom se je 27. 9. 2016 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. ZFPPIPP pa v drugem odstavku 221.b člena določa, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo določbe od 212. do 218. člena, pri čemer se v postopku poenostavljene prisilne poravnave te določbe uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Potrjena prisilna poravnava tako ne učinkuje za zavarovane terjatve, prednostne terjatve in izločitvene pravice. Iz posodobljenega seznama terjatev pa iz 3. in 4. točke izhaja, da je ločitveni upnik H. d.d., Ljubljana imel terjatev v višini 115.590,54 EUR ter 1.554.000,00 EUR. Obe ločitveni pravici sta navedeni v dopolnjenem seznamu terjatve z dne 26. 10. 2016. Sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi pa je postal pravnomočen 16. 2. 2017. H. d.d. je svojo terjatev prodala poslovnemu subjektu - sedanjemu upniku, ki ima naravo navadnega upnika. Pri tem pa svoje pravice ni prodala in ni prenesla ločitvene pravice na pravnega naslednika. Zato upnik nima narave ločitvenega upnika, temveč navadnega upnika. Izvršba ni bila dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in upnik do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice. Ne glede na to, da iz zemljiške knjige izhaja, da ima vpis naravo zaznambe izvršbe, upnik ni pridobil naravo ločitvenega upnika. V konkretnem primeru ima dolžnik dolg le do ločitvenega upnika H d.d. Iz sklepa o izvršbi pa tudi izhaja, da je sodišče zavrnilo predlagano izvršbo zoper dolžnika R. K. in C. K. Sklep je zato nezakonit in ga je potrebno odpraviti.

3Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in utesni izvršbo ter opravi prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice. Po 2. točki prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP pa v drugih primerih sodišče opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.

7Sodišče prve stopnje je pri razlagi določb o pravnih učinkih potrjene poenostavljene prisilne poravnave pravilno izhajalo iz neposredne uporabe določb 212. do 218. člena ZFPPIPP. Smiselna uporaba nekega pravnega pravila (primerjaj drugi odstavek 221.b člena ZFPPIPP) ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je tako podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Pri razlagi pravnih učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave pa izvršilno sodišče zavezuje tudi pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave. Nasprotno razlogovanje pomeni, da kadar upnikova terjatev na ta seznam ni uvrščena, na to terjatev potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje. V takšnem primeru pa sodišče prve stopnje po 2. točki prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.

8Pritožnik k pritožbi priloži posodobljeni seznam terjatev in opozarja na 3. in 4. točko seznama terjatev na dan 26. 10. 2016, iz katerega izhaja, da gre za poslovni subjekt H. d.d. za znesek terjatve v višini 115.590,54 EUR in 1.554.000,00 EUR, pri tem pa sam priznava, da upnik v konkretnem izvršilnem postopku T. d.o.o. kot pravni naslednik H. A. d.d., v tem seznamu ni naveden in zato nanj učinki potrjene poenostavljene prisilne poravnave, ne učinkujejo. Pri tem dolžnik tudi prezre, da je bil sklep o izvršbi z dne 4. 5. 2015 izdan v korist upnika T. d.o.o., in sicer na podlagi kreditne pogodbe z dne 20. 4. 2011, sklenjene v notarskem zapisu SV 381/2011 ter v zvezi s pogodbo o delitvi s prevzemom z dne 1. 10. 2014. Iz zemljiškoknjižnega izpiska pri dolžnikovih nepremičninah pa tudi izhaja, da je bila zaznamba izvršbe vpisana po sklepu o izvršbi z dne 4. 5. 2015 ter z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje vknjižena hipoteka, pri kateri je zaznamovana ta izvršba oziroma od 20. 4. 2011 dalje. Zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da je prvotni upnik svojo terjatev prodal sedanjemu upniku, pri tej prodaji pa dolžnik ni sodeloval in s prenosom terjatve ni bil seznanjen. Upnik je tako ločitveno pravico pridobil pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom in je tako uporaba 2. točke 216. člena ZFPPIPP, pravilna.

9Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita, pritožba dolžnika pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).