218. člen ZFPPIPP
(učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je bil po potrditvi prisilne poravnave nad insolventnim dolžnikom začet stečajni postopek.
(2)Če terjatve vseh upnikov niso bile v celoti plačane v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, upniki, ki so prejeli plačilo svojih terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, niso dolžni vrniti prejetih zneskov plačil in teh plačil tudi ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
(3)Če je bila terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, plačana v celotnem deležu in z obrestmi v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, upnik te terjatve ne more uveljavljati v stečajnem postopku.
(4)Če terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno izpolnjena, lahko upnik v stečajnem postopku uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, če prisilna poravnava ne bi bila potrjena.
(5)Če je bila terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, delno izpolnjena na podlagi potrjene prisilne poravnave, lahko upnik v stečajnem postopku uveljavlja znesek svoje terjatve, ki bi ga lahko sodno uveljavljal, če prisilna poravnava ne bi bila potrjena, v deležu, ki je enak deležu, v katerem terjatev ni bila plačana v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.
(6)Tretji do peti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi v ponovnem postopku prisilne poravnave.
- VSL Sklep I Ip 606/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000 z dne 11. 4. 2023 sicer ni navedeno, ali in katere ločitvene pravice prenehajo. Vendar ZFPPIPP v šestem odstavku 221.t člena izrecno določa, da sodišče odločitev o tem, katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi - novo zavarovano terjatev in novo navadno terjatev in katere ločitvene pravice prenehajo, oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava iz desetega odstavka tega člena. Določba desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP pa predpisuje, kaj mora vsebovati seznam ločitvenih pravic, ki ga pripravi upravitelj prisilne poravnave. Ugotovitve je sodišče sprejelo v celoti na podlagi jezikovne razlage sklepa o potrditvi prisilne poravnave v zvezi z relevantnima seznamoma, na podlagi zaznavanja jezikovnih znakov. Kar se tiče višine terjatve v tem izvršilnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti poznati podatek, za terjatev v kakšni višini je v teku izvršilni postopek. Sprejemljivost zgolj jezikovne razlage ne pomeni, da sodišče njenega izreka v zvezi s seznamoma ne sme niti prebrati in z vpogledom v znesek, za katerega vodi izvršbo, ugotoviti, da je prav tak znesek te
- VSL Sodba in sklep I Cpg 472/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Tudi, če bi vtoževana terjatev dejansko nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, določba 217. člena ZFPPIPP zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki pravilno naložilo v plačilo celotno vtoževano terjatev tožeče stranke. V kakšni višini jo bo dejansko prejela poplačano, pa bo seveda odvisno od unovčene stečajne mase.
- VSL sklep Cst 319/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanja z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način oziroma z izračunom aritmetične vsebine obeh ocen. Glede na priložene ocene vrednosti ocenjevalca pa tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti. Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristo
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 6. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Ip 606/2025Višje sodišče v Ljubljani · 6. 6. 2025
V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000 z dne 11. 4. 2023 sicer ni navedeno, ali in katere ločitvene pravice prenehajo. Vendar ZFPPIPP v šestem odstavku 221.t člena izrecno določa, da sodišče odločitev o tem, katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi - novo zavarovano terjatev in novo navadno terjatev in katere ločitvene pravice prenehajo, oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava iz desetega odstavka tega člena. Določba desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP pa predpisuje, kaj mora vsebovati seznam ločitvenih pravic, ki ga pripravi upravitelj prisilne poravnave. Ugotovitve je sodišče sprejelo v celoti na podlagi jezikovne razlage sklepa o potrditvi prisilne poravnave v zvezi z relevantnima seznamoma, na podlagi zaznavanja jezikovnih znakov. Kar se tiče višine terjatve v tem izvršilnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti poznati podatek, za terjatev v kakšni višini je v teku izvršilni postopek. Sprejemljivost zgolj jezikovne razlage ne pomeni, da sodišče njenega izreka v zvezi s seznamoma ne sme niti prebrati in z vpogledom v znesek, za katerega vodi izvršbo, ugotoviti, da je prav tak znesek te
- VSL Sodba in sklep I Cpg 472/2016Višje sodišče v Ljubljani · 9. 5. 2017
Tudi, če bi vtoževana terjatev dejansko nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, določba 217. člena ZFPPIPP zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki pravilno naložilo v plačilo celotno vtoževano terjatev tožeče stranke. V kakšni višini jo bo dejansko prejela poplačano, pa bo seveda odvisno od unovčene stečajne mase.
- VSL sklep Cst 319/2014Višje sodišče v Ljubljani · 23. 7. 2014
Če sodišče ugotovi, da je ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložena nova ocena vrednosti zavarovanja z jasno izjavo ocenjevalca, da je izdelana po merilih tržne vrednosti, je upravitelj tisti, ki je dolžan upoštevati novo oceno in na njeni podlagi v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev spremeniti podatke na način oziroma z izračunom aritmetične vsebine obeh ocen. Glede na priložene ocene vrednosti ocenjevalca pa tega ne bi mogel storiti, ne da bi sodišče prej še odločilo, katero od treh ponujenih vrednosti naj uporabi. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, s katerimi pritožniki poskušajo prepričati sodišče, da je ocena vrednosti ocenjevalca pravilno izdelana in katera od možnih treh vrednosti zalog naj bi bila izračunana po merilih tržne vrednosti. Če terjatev, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, ni bila niti delno plačana, lahko upnik v stečajnem postopku (ki je prav tako sodni postopek) uveljavlja celoten znesek svoje terjatve, torej ne glede na določbo 1. odstavka 214. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristo
- VSC sodba Cpg 249/2010Višje sodišče v Celju · 22. 9. 2010
S kasnejšim stečajnim postopkom nad toženo stranko je tožeča stranka zaradi neizpolnitve obveznosti tožene stranke iz potrjene prisilne poravnave pridobila pravico uveljavljati terjatev v višini, kot bi jo lahko uveljavljala v samem stečajnem postopku.